Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Neva · Objavljeno: 03 Jul 2006 21:34 Naslov sporočila: moja zgodba

Začelo se je pred nekaj leti. Zgodbo bom skrajšala le na najpomembnejše dogodke.

Redno sem se rekreirala in čutila, da ne zmorem več enakega napora, kakor pred časom. Tudi kilogrami so mi lezli samo navzgor. Na tiho sem v sebi iskala odgovor, ki je bil: verjetno si nočem priznati, a leta se mi hitreje prištevajo, kakor jih sprejemam. Tudi menopavza je možna. Ostane mi, da se sprejmem tako!

Potem me je na teku pičila osa. Reakcija je bila tako hitra in očitna, da so me na nujni medicinski pomoči takoj pregledali in ukrepali. Kasneje sem s tistim obvestilom zdravniku odšla k svoji zdravnici. Ona je krasen diagnostik in predlagala mi je pregled pri tirologu.

Na nuklearni kliniki sem bila sprejeta, pregledana in zdravnik je zapisal diagnozo: kronični limfocitni tiroiditis. Izdal mi je recept za zdravila in s tem sem odšla skozi vrata. Doma sem iz izvida ugotovila, da imam pravzaprav vrednosti TSH, T3 in T4 skoraj znotraj priporočenih meja, le TPO je mnogo nad zgornjo mejo. Pa kaj, saj imam tudi sedimentacijo krvi in holesterole nad priporočeno vrednostjo, pa nihče ne dela panike iz tega. Tako sem zaključila, da moram verjetno zaužiti predpisana zdravila in bo OK.

Potem sem živela dalje s tihim mučiteljem v sebi.

Nerada sedim v zdravniških čakalnicah, pa še spalo se mi je tako zelo, da sem bila najbolj srečna, če sem bila doma in sem lahko legla. Te težave sem pripisovala nizkemu pritisku, ki je moj življenjski spremljevalec. Pogosto me je zeblo in ko je bilo vsem prevroče, je bilo meni ravno prav toplo.

Tako sem šla naslednjič k svoji zdravnici šele, ko sem imela zelo hude težave s kožo. Po telesu so mi nastajale rdeče pege, včasih so se dvignile nad nivo kože, drugič ne, vedno pa so grozno srbele. Srbenje me je spravljalo v obup. Težave sem si lajšala z masiranjem z ledom, hladnimi obkladki, kamiličnim čajem in vlažilnimi kremami. Ko nisem več zdržala, sem šla k zdravnici. Iz izvida krvi ni bilo videti nič posebnega. Le holesteroli in eritrociti so bili malo povišani. Nič posebnega. Napotila me je v specialistično ambulanto.

Dermatologinja me je vprašala nekaj osnovnih vprašanj in napisala recept za zdravila, ki zmanjšujejo srbenje ter odredila odvzem krvi. Na kratko mi je povedala še diagnozo: kronični … to pomeni, da srbenje in pege trajajo nekaj časa, nekaj mesecev, potem pa se koža umiri. Čez slab mesec sem dobila izvid s pripisom, da moram takoj v tirološko ambulanto. Tam so me na kratko pregledali in povedali, da je to kronični limfocitni tiroiditis, bolezen, ki me bo spremljala celo življenje. Odslej bo potrebno jemati primerno količino zdravil in občasno kontrolirati njihov nivo. V drugo sem dobila recept, tokrat sem jim rekla »dosmrtna« zdravila.

Stopila sem iz ambulante in nisem vedela ali sem jezna, ali žalostna. Zbirala sem pogum, da bi se vrnila nazaj in vprašala še kaj, a pravzaprav nisem vedela, kaj naj sploh vprašam. Odšla sem domov in na internetu začela iskati informacije s ključno besedo ščitnica. Nisem našla toliko in takih odgovorov, kakor sem pričakovala. A tokrat sem vedela, da imam odslej za vedno enake tablete, samo količina se bo spreminjala.

Potem se je začela druga kalvarija. Čeprav sem začela s priporočeno dozo 50 μg, sem po mojem mnenju postala hipertirotična. Nadaljevale so se vrtoglavice, krči v mišicah, zbadanje na vrhu srca, zatekanje sklepov, okrog oči, tekoče odvajanje blata in potenje. A najhujše težave sem doživljala ob neprespanih nočeh. Bolečina v grlu je kar naprej opominjala: Kaj pa če se dogaja najhujše? Kaj, če je to rak? Te noči so bile noči ubijalke. Zavedam se, kako sem bila obupana, utrujena in depresivna. Partner, ki mi je dolgo nudil oporo, je začel zgubljati potrpljenje. Neprespana in obupana sem se smilila sama sebi in bila breme svoji družini.

Zaradi bolečine v grlu, alergij in ugotovljene Candide, sem hodila od zdravnika do zdravnika. Spoznala sem pacientko, ki me je povabila v skupino ščitničarjev. Odklonila sem, kajti še vedno sem bila prepričana, da ne sodim k ščitničarjem, ampak je moj problem drugje. Vem, da je bilo to eno izmed najtežjih obdobij mojega življenja.

Čez tri mesece sem imela kontrolo TSH-ja. Spet so mi povečali količino zdravil in spet se je moja nespečnost povečala. Tokrat sem prosila za antidepresive. Tistemu obdobju pravim, da sem se začela učiti spanja. Čudno se sliši, a uspelo mi je.

Predvsem bi vam rada povedala, da je veliko različnih zgodb in vsako telo se lahko drugače odziva. Jaz sem zelo občutljiva na hiter dvig vnosa zdravil.

Tudi sedaj ko to pišem, me boli v grlu. Vendar je moja želja močnejša od bolečine. Ta želja je: pomagati drugim v podobnih stiskah, da jim ne bo potrebno prehoditi moje žalostne Kalvarije.

Dodala bi samo še to: izogibajte se stresa, jeze ali negativnih misli in ščitnica vam bo hvaležna.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Neva · Objavljeno: 17 Jul 2006 13:44 Naslov sporočila:

Nekatere sem še posebej prosila, vse pa vas prosim tukaj.

Za širitev informacije o Društvu, se trudimo z obveščanejm javnosti. Tokrat bo tekla beseda o naših boleznih v ediciji MOJE ZDRAVJE, ki je priloga časopisa Dnevnik. Prosim Vas, da mi pošljete zgodbo, ki jo bomo objavili v edeciji.

Pomagajmo tistim, ki imajo podobne težave. Napišite svojo zgodbo in mi jo pošljite.

Delajmo z namenom, za več zdravja!
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Burja · Pridružen/-a: 30.05. 2006, 21:14 Prispevkov: 17

Saj veš, da mojo lahko objaviš :) Wink

.
Papa, jest
_________________
Burja

Neva · Objavljeno: 17 Jul 2006 21:24 Naslov sporočila:

Žal nočejo tako, ki je že kje objavljena.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Neva · Objavljeno: 18 Jul 2006 10:34 Naslov sporočila:

Lenča, hval za zgodbo, poslal sem jo naprej. Punce, naslednjič pa ktera druga, je prav?

Naužijte se sončka.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

sončnica · Pridružen/-a: 07.07. 2006, 16:04 Prispevkov: 31

Danes si bom vela malo časa, da v kratkem opišem svojo zgodbi, ki pa se ne razlikuje veliko od prebranih!
Že med nosečnostjo sem hujšala. Zdravniki se niso prav veliko ukvarjali s tem. Še dobro, da sem rodila zdravo, težko in veliko deklico.
Ko je bila hčerka stara 4 mesece, sem si otipala povečano ščitnico.Še naprej sem hujšala, se potila, srce mi razbijalo, kot, da ga bo razgnalo. Odšla sem k svoji zdravnici, ki je super. Takoj sem odšla na kontrolo krvi, z izvidi pa k tirologu v MB.
Ščitnica je delala prekomerno. Dobila sem zdravila. Stanje se ni veliko popravilo.
Zdravljenje je trajalo 15 let. Kilogrami so šibali gor, nato dol. Enkrat sem dobivala ta zdravila, nato zopet druga.
Specialist se je odločil, da dobil prvo dozo joda. Sledilo je težko obdobje v mojem življenju.
Znašla sem se v meni, pojavila se je depresija, ščitnica pa nič bolje.
Nato so mi dali še eno dozo radioaktivnega joda.
Sedaj imam premalo ščitnčnega hormona, jemljem antidepresive, kilogrami gredo gor, nič dol, sem velikokrat utrujena, zaspana...
Ko ti nagajajo hormoni, ni prijetno.
Veliko se sprehajam s svojim psom, ki mi da energijo.
Mož in hčerka me razumeta in sta mi v veliko pomoč!
Tako, naj bo za prvič dovolj!
_________________
Na svetu smo zato, da drug drugemu pomagamo!

Sabrina · Objavljeno: 22 Jul 2006 21:01 Naslov sporočila:

Pozdravljena!
Lepo, da si se nam pridružila in se predstavila.
Res nam ni ravno enostavno, samo to, da te mož in hčerka razumera, je ogrooomno, če že ne največ!
Kako se počutiš v tej vročini; jo dobro prenašaš?
_________________
sABrINA

Neva · Objavljeno: 22 Jul 2006 21:37 Naslov sporočila:

Sončnica, dobrodošla med nami in hvala za tvojo zgodbo. Pogosto se dogaja, da je naš problem v vizualnem izgledu. Tudi jaz sem med takimi, ki bi raje bile podobne tistim na TV reklamah, ampak ne gre. Hormone kontroloram še redno, ker mi zelo nihajo. Poskušam se sprejeti in živeti kolikor se da kvalitetno. Dan je od dneva drugačen. Vem pa, da je s to družbo življenje lepše.

Petnajst let! Sedaj jih naprej deli z nami.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

sončnica · Pridružen/-a: 07.07. 2006, 16:04 Prispevkov: 31

Sedaj traja moje zdravljenje že skoraj 18 let.
Vročina mi ne ustreza, težko diham. Kljub temu, da imamo doma klimo, se ne počutim dobro.
Ugotovila sem, da se slabše počutim, če mi je hladno, če jem sladoled.
Skoraj bolje prenašam vročino!
Zelo dobro pa se počutim na morju. Zato odhajamo tja večkrat med letom, med počitnicami pa vedno za tri tedne.
Se vrnem kot na novo rojena in "obnovljena".
_________________
Na svetu smo zato, da drug drugemu pomagamo!

Neva · Objavljeno: 26 Jul 2006 11:24 Naslov sporočila:

Kako lep ps stavek imaš, Sončnica!

Predno sem prišla na tirološko, me je zelo zeblo in tudi solate nisem mogla čistiti pod tekočo mrzlo vodo. Vedno sem uporabljala dvoje rokavice, ki jih pred tem v življenju nikoli nisem. Imela sem celo odpor do njih. No, sedaj lahko spet čofotam po mrzli vodi. Momogrede, sama sem si govorila, da imam alegijo na mrzlo vodo, zato se zelo dobro spomnim tega obdobja. Morda je smešno, vendar zelo resnično.

Kako smo si različni?!
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

skwo

lepo pozdravljeni!
že v naprej se opravičujem za zmedeno pisanje,ker je v moji glavi tudi velika zmeda.dve leti po rojstvu drugega otroka sem dobila diagnozo hipotiroza po vnetju.takrat so mi rekli,da pač jemljem zdravila in to je vse.že nekaj časa iščem kontakt z osebami,ki imajo podobne težave,ker sem se naveličala obiskov pri zdravniku in odhoda od njega z sporočilom,da sem depresivno bitje,ki se mora pač bolj rekreirati in zdravo živeti.za mano je kar nekaj kolabocij,ki pa so v zelo tesni povezavi z delovanjem ščitnice.zaradi jemanja antidepresivov in kasneje pomirjeval in uspaval,sem zapadla v tabletomanijo.seveda so botrovali tudi drugi vzroki za to.družinske razmere,ločitev,nasilništvo..odšla sem na odvajanje pomirjeval in sem zdaj že 5 let abstinent.se mi pa pojavljajo težave o katerih je na tem forumu napisanih kar nekaj besed.seveda ponavadi ko pridem do zdravnika se konča pri predlogu da bi si pomagala z antidepresivi,samo jaz se le teh bojim,ker me spominjajo na začetek poti v odvisnost od pomirjeval.
ko sem brala o vlečenju v tla,o cmokih v grlu...o odrevenelosti....,sem dobila tudi solzne oči.saj ne da vam privoščim Sad

samo tako blagodejno je spoznati,da nisi sam in da je to nekako normalno za tako bolezen.
sicer sem v tem obdobju na koncu z živci,ker se bojim da imam raka ali da me bo možganska kap,sita sem trebušnih bolečin in lovljenja sape,utrujenosti in izčrpanosti,stiskanja v grlu,teh zoprno-motečih dejavnikov,ki jih ne moreš pokazati,ker ni kaj videti.brez moči,bolečine v ledvicah,križu,želodcu,tresenje,drgetanje po celem telesu,občutek zgubljanja zavesti....
sicer jemljem evtirox.1 tableto na dan.če grem v takem stanju k zdravniku,mi ponavadi pravi,da ni potrebe po kontroliranju krvi,da sem samo pod stresom.naveličala sem se prosjačenja pri zdravniku ampak ponavadi me pripelje tako daleč,da ne morem delati in sem prisiljena da grem,da prosim za bolniško.
hvala vam za vse pisane besede,ker so takemu kot sem jaz v neznansko uteho.
hvala vam ker ste :P

Neva

Lepo pozdravljena v naši sredini. Zakaj sredini? Ker ti to namenjamo!

Boš lahko prišla na srečanje v Postojno, 17. septembra? Po srečanju se vse počutimo bolje. ČE imaš problem s prevozom ali s čim drugim povej. Rade bi ti pomagale.

Zelo dobro poznam ta občutek strahu; kaj če imam raka v grlu? Zato sem potrebivala antidepresive, da sem se umirila. SEdaj nadaljujem pot umiritve z AT, branjem psihoterapevtskih knjig, rekreacijo, meditacijo,...

Stres je naš sovražnik številka ena. Najprej potrebuješ notranjo umiritev. Vem, kaj boš sedajrekla: ampak kako naj to dosežem? Verjetno si niti ne predstavljaš, kako naj bi to izgledalo. Ko pa se boš za to odločila, bo šlo. Narediti moraš spremembo v svojem življenju. Me ti bomo pomagale in te spodbujale. Šele potem se bo tvoje telo začelo počasi in previdno odzivati na spremembe. Zavedaj se, da SAMO TI SI POMEMBNA. ČE se boš sestavila bodo vsi imeli od tebe veiliko koristi. ZAto moraš delati na osebni rasti.

Morda s prčakovala drugačen odgovor, ali pa me morda ne razumeš. Na kratko: umiriti moraš svojo glavo, potem se bo umirilo tudi telo. Seveda brez kemije ne gre. Euti-Eltro bo naš spremlejevalec še naprej. Bomo pa sposobne delati, imeti rade in živeti. Navsezadnje smo zato tu, kjer smo.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Tina

Tudi meni je znano precej tvojih simptomov. Zdaj sem kake 3 leta ven iz tega "dreka" in na vse gledam drugače. Res je kakor pravi Neva, spremeniti boš morala način življenja in razmišljanja. Tudi jaz ti svetujem avtogeni trening. Hodila sem na tečaj k dr. Korenjaku v Železničarski zdravstveni dom v Lj. Tja prideš z napotnico svojega zdravnika. Upam da ima še tečaje. Sama ga ne prakticiram več vsak dan, mi pa zelo pomaga kadar me kaj iztiri. Druga stvar, ki deluje je masaža ramen. Meni so se umirile omotice in vrtoglavice, tudi mravljinčenja po rokah ni več. Vsake toliko se spomni na rame in prepričana sem, da imaš trde, dvignjene in boleče že minuto po tistem, ko jih zavestno sprostiš. Tretja svar pa je gibanje. Tudi meni se je zdelo to odveč, dokler nisem padla čisto na dno. Potem ti ne ostane nič drugega kot da začneš upoštevat nasvete, ker vidiš samo še temo. Pojdi v gozd, če ne moreš hodit pa sedi, malo pomigaj z rokami, rameni, mogoče kak počep in čisto dovolj je za prvi dan. Potem pa vsak dan malo več. Čez en mesec bo že malo bolje.

Če ne moreš takoj na sprehod, pa odpri okno in se malo razgibaj. Sprejmi kar zdaj to odločitev, brez izgovorov. Naredi to zase!

Tina

Sabrina

Alo, Tinka, kako pa si masiraš rame??? Sama, ali možiček?
_________________
sABrINA

Tina

Ziher je ziher. Se kar sama. Me je pa enkrat vrglo dol, ko sem nekaj tulila po bajti, pa me sine vpraša, če sem živčna in če mi malo zmasira rame. Jaz pa v smeh. Hitro je poštudiral, da me s tem spravi v smeh in potem me je še večkrat "pomirjal" in zraven gledal, če se že smejem.

Tina

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli