|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
christine
Pridružen/-a: 19.02. 2007, 20:58 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 19 Feb 2007 23:49 Naslov sporočila: še en hipohonder |
|
|
Lep pozdrav vsem metuljčicam!
Naj dodam še js svojo zgodbo, ki je do danes večkrat naletela na gluha ušesa, zato sm tolko bolj vesela, da se je nekdo spravil k temu, da bi razumel in pomagal vsem nam ter združil moči in voljo, da je ustanovil društvo in ta forum. Sicer imam šele 22 let a se »spopadam« s hipotirozo že 7 let in sem se že sprijaznila, da je to čisto navadna stvar, za današnje čase zelo razširjena in poznana »bolezen« s katero se sooča vedno več žensk, predvsem pa takih mladih kot sem js. Prve znake odebelitve ščitnice je pravzaprav opazila moja okulistka in mi predlagala naj se oglasim v endokrinološki ambulanti na pregledu. Tam so opravili seveda izvid krvi in ultrazvok in potrdili zmanjšano delovanje ter mi predpisali Eltroxin. 3 leta sem tako redno jemala tabletke in hodila na enkrat na leto na pregled, kjer pa so se me vedno v 5 minutah rešili brez kakršnega koli nasveta, pogovora, nič. Simptomi pa so bili vedno hujši, od takrat naprej nisem zrasla niti za centimeter več, kile so šle gor, špikanje okrog srca, kronična utrujenost ter občasna razdražljivost so bili moji stalnici. Da ne govorimo o depresiji, da se je pojavljala v vseh teh letih konstantno, v ciklih vsako zimo, zapirala sem se vase in čez noč sem se spremenila iz vedno nasmejane in polne energije v žalostno in odtujeno dekle. Nihče ni vedel kaj mi je in nihče mi niti ni mogel pomagat, ker enostavno še sama nisem vedla kaj je narobe, ko pa sem omenjala okolici možne znake depresije in slabega počutja pa mi skorajda nihče ni verjel in si mislil, da se zmišljujem, češ da bi privlekla pozornost od ostalih. Tako sem živela sama s temi padci in vzponi še naprej. Četrto leto sem se odločila, da je mogoče vse zaradi napačnih tablet, zato sem šla ponovno do zdravnice in ji še enkrat povedala za moje simptome, sicer mi je predpisala Euthyrox, vendar me je kaj hitro odslovila češ, da mi druge tablete ne bodo spremenile situacije in da je vsega kriv stres in to hitro življenje. In sem živela naprej, vendar starim simptomom so se pridružili v zadnjih dveh letih še novi:, poslabšan imunski sistem, nespečnost in povečano izpadanje las, slednje mi povzroča še največje preglavice. Pa sem se spet napotila pred enim mescem k osebni zdravnici na rutinski pregled krvi in kot vedno isti rezultati, TSH le malo nad normalo, in vse kar je rekla, je bilo..naprej jemlji tablete, napiše recept in te pošlje v lekarno po novo dozo tablet...
Danes po 7 letih neprespanih noči, turobnih dni in depresivnih obdobji gledam na mojo »hipo« drugače, prvič po dolgem času sem spremenila svoje mišljenje o tem, da je nekaj narobe z mano, ne zapiram se več vase, ne smilim se več sama sebi temveč gledam na vse iz drugačne perspektive in skušam v vsaki stvari iskat nekaj dobrega, pozitivnega. Tako sem našla tudi v tem obolenju nekaj pozitivnega in sicer da sem bila močna, da se nisem uklonila okolici, ki me je obsojala za hipohondra, temveč da sem verjela, da se bo slej kot prej vse rešilo, čeprav je bilo včasih res težko..Z leti si človek nabira izkušnje in postaja vse bolj zrel in se ne ozira na druge, temveč začne verjet vase in v svoje sposobnosti.
Še enkrat se lepo zahvaljujem vsem metuljčicam za to, da so si vzele 5 minut in prebrale mojo zgodbo! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Barbara
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 09:42 Prispevkov: 373 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 20 Feb 2007 07:35 Naslov sporočila: |
|
|
christine, dobrodošla med metuljčicami.
Večina metuljčic so imele podobne (in še imajo) težave kot ti, od nerazumevanja okolice do bolezni, predvsem v družini, prijatelji, zdravstveno osebje....tako da je namen društva pomagati takim kot si ti. Udeleži se kakšnega srečanja skupin za samopomoč, dobila boš veliko informacij, kako si pomagat ob slabem počutju iz prve roke.
Pojdi na sonce, nadihaj se svežega zraka in se lepo imej |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56 Prispevkov: 658 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 20 Feb 2007 09:58 Naslov sporočila: |
|
|
Preberi si malo stara sporocila o normalnem obmocju TSH ...
Zdravniki to bolezen velikokrat obravnavanjo precej malomarno, deloma iz neznanja, deloma ker so nauceni, da normalen tsh pomeni normalno pocutje. Bolezen je precej bolj kompleksna in bolniki se se zdalec ne pocutijo normalno kljub normalnih izvidom. Pri tej bolezni se moras sama zavzeti zase, ker se zdravniki ne bodo...Poiskati moras pravi odemerek zdravil zase, sploh pa tsh nad zgornjim obmocjem NI v redu!
Če znaš anglesko, si preberi kaj na forumu http://www.thyroid.about.com
Lp Pika |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 20 Feb 2007 23:12 Naslov sporočila: |
|
|
Če sem prav razumela imaš kljub zdravilom še vedno TSH malo nad zgornjo mejo? Popravi me, če nisem razumela. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
christine
Pridružen/-a: 19.02. 2007, 20:58 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 13:23 Naslov sporočila: |
|
|
Tako je Neva, vedno so vrednosti malo nad normalo, tako da zdravnica predpiše nadaljno jemanje tablet v istih odmerkih. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 13:40 Naslov sporočila: |
|
|
Draga dama. Malo nad mejo... Zamenjaj zdravnico. Meni je moj bivši zdravnik pri TSH 7 govoril, da ni nič posebnega, da je MALO povišan. Počutila sem se kot cunja in životarila...
Svetuj gospe, ki je doštudirala za DR., naj si poišče malo strokovne literature, da si obnovi znanje.
Pa še to - sama se približno normalno počutim v območju med 1 in 2.
Lp, _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
christine
Pridružen/-a: 19.02. 2007, 20:58 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 14:32 Naslov sporočila: |
|
|
o zamenjavi sem že večkrat pomislila, sam tudi to ni tako enostavno, ker se je potrebno prej pozanimat o kvaliteti drugih zdravnikov tu pri nas in kar sem slišala do zdaj, so nekateri še slabši, tako da nimam velike izbire... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Barbara
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 09:42 Prispevkov: 373 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
hmmm, christine...lahko greš na konsultacije k kakemu tirologu in vprašaš za mnenje.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Feb 2007 20:16 Naslov sporočila: |
|
|
V svetu in tudi naši tirilogi potrjujejo, da je počutje najboljše med TSH 1 in 2. Morda bi s to informacijo operirar pri tvoji zdravnici naprej, predno pa zamenjaš zdravnika se res pozanima, kam bi šla. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tina
Pridružen/-a: 23.05. 2006, 13:36 Prispevkov: 187 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz sem ga imela malo nad mejo, pa sem pisala kar dr.Pirnatu na forum in mi je povedal koliko naj dvignem dozo. Da bi pa zaradi zdravnice izgubljala živce pa ni vredno.
lp |
|
Nazaj na vrh |
|
|
skwo
Pridružen/-a: 23.08. 2006, 10:05 Prispevkov: 51 Kraj: otočec
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 09:48 Naslov sporočila: |
|
|
pozdravljene,metuljčice
naj vam zaupam,da sem pogruntala zakaj nimam časa za forum prebrala sem zgodbo tam pa tam in hotela kaj napisat ampak nikoli« ni bilo časa« in sem ugotovila,da sem v bistvu bežala pred tem,ker nisem hotela sprejeti igre.
tako kot tebi christine in mnogim drugim vcepljajo v glavo,da si hipohonder,občutljivo bitje,ki samo gužvo dela v čakalnici.saj so ti že na začetku povedali"ješ tablete in normalno živiš naprej"...čas teče in tvoja kvaliteta življenja je na psu.kot prestrašen otrok,ki ga nihče ne razume,ki ga vztrajno utišajo,ko zastoka,ki se mu posmehujejo in norčujejo ter modrujejo kako si mimoza.telesni simptomi,ki ti najedajo duševne in obratno.
Počasi se navadiš in ker se moramo sprejeti tako kot smo,se seveda sprejmeš kot depresivno,hipohondrično osebo in itak si zmešan in itak ti ni pomoči…zakaj bi potem še kaj delal v tej smeri,da bi raziskoval simptome,se poglabljal kaj in zakaj.
Zato sem se jaz modro želela odmakniti,odstopiti s položaja bolnice s ščitnico in ignorirati bolezen.v bistvu se začeti boriti s svojo psiho.začeti se imeti rada,se sprejemati v vsej svoji veličini in …in..skratka ignorirati bolezen.
Ampak ta je še tle,v meni,del mene.
Zdaj sem poštudirala,da je bolje stopiti med ljudi,ki so ti pripravljeni pomagati in imajo izkušnje in bolje kot ignorirati,najti načine za bolj kvalitetno življenje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, Skwo. Dobro razmišljaš.
Ljudje pa smo si zelo različni. Sama se z boleznijo spopadam drugače. Želim aktivno sodelovati in po svojih močeh pomagati, da bi na nas začeli gledati drugače. Tako strokovna, kot tudi ostala javnost. To mi pomaga in me žene naprej.
O svoji bolezni želim vedeti več in jo sprejemam kot del sebe ter skušam ugotoviti, s katerimi prehranskimi dodatki, zelišči..., si lahko pomagam k boljšemu počutju. _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
skwo
Pridružen/-a: 23.08. 2006, 10:05 Prispevkov: 51 Kraj: otočec
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
draga,Sabrina!!NAJLEPŠA TI HVALA..odprla si mi oči.napišem kaj več o tem zvečer.
hvala ti še enkrat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
skwo
Pridružen/-a: 23.08. 2006, 10:05 Prispevkov: 51 Kraj: otočec
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 20:19 Naslov sporočila: |
|
|
draga sabrina,naj ti povem,da se v tebi pretaka kri bojevnika.meni si odprla oči s tvojimi pisanimi besedami,ki so tako močne,da te predramijo.mogoče se sama še zavedaš ne te moči.iz njih sem prebrala moč izbire.seveda!!je zaklicalo v meni.jaz pa kolebam in bežim namesto da bi se spoprijela s tem.zatekam se in dovolim strahovom,da me uničujejo.saj ,ko nenehno premišljuješ o tem kako te napada rak ali si blizu kapi,hudimana še res prikličeš kaj takega.naj napišem en citat iz bojevnika luči[i[i]]:bojevnik luci ve, da se nekateri trenutki ponavljajo.
pogosto naleti na tezave in situacije, s katerimi se je ze soocil; tedaj je ves poklapan, ker misli, da v zivljenju ni zmozen napredovati, kajti tezki trenutki so se vrnili.
"skozi to sem ze sel," se pritozuje v srcu.
"res je," odgovarja srce, "ne pa tudi presel."
tedaj bojevnik razume, da je edini namen ponovljenih izkusenj, da ga ucijo, cesar se noce nauciti. [/i]to sem pa jaz. kot bi želela,da končno dobim eno diagnozo,ki bo vredna obiska pri zdravniku.kot bi hotela slišati"ja zdaj ste pa res bolna"
a ni res zoprno,ko prideš k zdravniku,potožiš orazbijanju srca,tiščanju v prsih,zbadanju pri srcu,dušenju in blazni utrujenosti,ki te vleče k tlom...potem pa ti posluša srce,zmeri tlak,potipa po grlu in ti pove ,da je vse normalno?!seveda je v meni zoprn občutek kot da se pretvarjam in domišljam.najraje bi se udrla v tla.pojavijo se občutki sramu,krivde,da kradeš čas,občutki norosti,razdvojenosti-namesto,da bi bili občutki olajšanja,da mi nič ni.smešno.kot da moja duša ni v mojem telesu.
seveda sem se tega naveličala in ignorirala.ampak,ker tega nisem presegla,se mi vedno znova pojavljajo in me strašijo.polaščajo se mojega življenja in jaz to dovolim.sem dovolila
zanima me kakšne izkušnje imate s konzultacijami pri strokovnjakih?ali se obnese?
hvala ker ste :P
[b][color=violet][i][/color][/b][/i][/i] |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 22 Feb 2007 21:00 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljena!
No, hvala za kompliment . Nikoli nisem imela občutka, da sem bojevnica, čeprav bi iz srca rada bila. Tudi sama sem na trenutke polna strahov in obupa in veliko lažje opogumljam druge, kot sama sebe. Upam, da s tem vsaj komu polepšam sivino in mu prižgem žarek upanja, saj vem, koliko vzpodbudna beseda pomaga meni.
Ko se enkrat dotakneš dna (kje je za koga dno, ve vsak zase) in nižje skoraj ne moreš, greš lahko samo še navzgor. In ko ugotovim, da sem na dnu, nekako splavam.
Moje bolezni verjetno ne bom mogla premagati, ker je moja ščitnica preveč uničena. Imam še kup drugih težav z zdravjem, ampak - vsak ima svojo zgodbo. Včeraj sem spoznala čudovito gospo - polno energije in pozitivnih misli in dejanj. Ko sva se zapletli v prijeten pogovor, sem izvedela, da je njena usoda še veliko hujša od moje. In tako že odkar sva se srečali mislim nanjo in njene težave in srčno upam, da bo tudi ona našla pot. Čutim, da jo bo. Med drugim mi take in podobne zgodbe dajejo moč, ko vidim, da samo če nekomu prisluhnem, naredim že zelo veliko. _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|