|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
strahec
Pridružen/-a: 24.03. 2007, 19:49 Prispevkov: 2 Kraj: Kranj
|
Objavljeno: 24 Mar 2007 20:21 Naslov sporočila: ŠE JAZ |
|
|
Pozdravljeni!
Danes sem se prvič po diagnozi premajhnega delovanja ščitnice, avgusta 2006, spravila na računalnik da vidim kaj se mi sploh obeta in tako sem našla vas.
Tako moja zgodba je taka. Konec predlanskega leta sem rodila, čudovitega sinčka. Kljub temu da je bil moj dragi sonček najbolj pridno bitje na svetu, je moje življenje po njegovm rostvu postalo pravi pekel. Že prej sem bila čustveno precej labilna, ampak nikoli kaj hujšega, pač sem imela zelo majhno samozavest in to je potegnilo zasabo marsikaj. No ampak po porodu je moje življenje postalo grozno. Začelo se je s težavami pri dojenju, poleg tega so me celo porodniško dobesedno gnjavili sodelaci iz službe za vsako stvar, ki je niso znali, so me klicali, kot da sem edino bitje na tem svetu. Ves čas sem bila pod hudim stresom, vse sem želela narediti sama in to je moja največja napaka. Pojavila se je depresija, napadi neobvladljivega besa ( med katerimi sem moža, ki mi je ves čas stal ob meni, žalila, obtoževala....), veliko sem jokala, ob svojem otroku nisem uživala kot bi morala. Seveda so bili vsi pametni in mi rekli, da je to normalno, da je pač blaga poporodna depresija, da bo minilo, jaz neumnica pa sem jim verjela in sedela križem rok in čakala, da mine.
Potem pa sem se nekoč neobvladljivo razjezila na svojega osem mesečnega nič krivega otroka. To je res težko povedati ampak upila sem nanj tako, da vam ne morem povedat, bogi revež je bil tako zelo prestrašen. Takrat sem dojela. Tako ne gre več, ugotovila sem da sem vrgla stran osem čudovitih mesecev otrokovega življenja, ko nisem bila zares znjim.
Odšla sem k svojem osebnem zdravniku, zaradi potencialne depresije. Seveda ji je bilo takoj jasno, rekla je ja hu... kje si pa hodila tako dolgo. Testi so bili krozljivi TSH ogromen ampak res ogormen, T3 in T4 praktično. Pod nujno sem bila že naslednji dan na nuklearni.
Sedaj po 7m imam dozo Euthyroxsa določenega na 125, kar je veliko. Še vedno pa se me počutim povsem dobro, je seveda bolje. Imam pa še vedno obdobja kronično slabe volje, pasivnosti in jeze.
Ko sem prebirala forum sem ugotovila, da bom morala resno začeti delati na sebi, res res delati, omejiti stres, zdravo jesti.....predvsem pa jokam, ker sem si želela kmalu po prvem otroku imeti drugega, sedaj pa si ne upam, saj ima lahko možganske poškodbe, zaradi mojih težv ščitnice.
Skratka pridružujem se vam v upanju da najdem odgovore in podporo.V upanju da bom lahko kmalu v rokah držala svojo zdravo hčirko, ali svojega zdravega sina.
Lepo pozdravljeni! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lara
Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 24 Mar 2007 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
Nevarnost je, vendar mnoge so imele zdrave otroke kljub problemom ščitnice. Pozanimi se še kaj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 24 Mar 2007 23:11 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla, če je TSH pod kontrolo med nosečnostjo, si lahko glede še enega brez skrbi. Kar korajžno!!!
lp, _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Mar 2007 23:36 Naslov sporočila: |
|
|
Najprej se poskušaj pomiriti in zahvali slučaju, da je tovoja bolezen odkrita. Kot nosečnico te bosta osebni zdravnik in tirolog zelo pazljivo in redno pregledovala in tako boš z občutkom varnosti preživela tistih devet mesecev. Res veliko skrb namenjano nosečnicam!
si lahko predstavljaš kako je tistim, ki jih ne odkrijejo? _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kiki
Pridružen/-a: 15.03. 2007, 19:12 Prispevkov: 6
|
Objavljeno: 26 Mar 2007 23:33 Naslov sporočila: |
|
|
HOJLA!
Saj ne vem kako naj bi začela ampak sem imela jaz podobno zgodbo.Ko sem pred štiri leti rodila čudovitega fantka sem bila najsrečnejša mamica.Po treh mesecih so se začeli problemi, ki so mi prav tako zdravniki dejali da je to depresija in še in še.Kar groza me je ko se spomnim da mi je zdravnica dala pomirjevalo XANAX.Res grozno,ker sem morala čez noč prekiniti dojenje.A kljub pomirjevalom sem jaz norela in dobesedno blaznela ,ker nisem vedela kaj mi je.Bila sem prav tako živčna,nisem čutila telesa,mravljinčenje po telesu,ogromno neprespanih noči razbijanje srca.........,moža sem dobesedno napadala.Pa sem šla spet ponovno zdravnici in spet nič.Šla sem kvazi domov popolno zdrava.Ker dejansko nismo vedeli kaj mi spoh je.V glavnem naredila sem komplet pregled krvi in odgovor zdravnice po telefonu ste popolnoma zdravi samo malo ste utrujeni ter malo poporodno depresivni.Na to sem šla samoplačniško ambulatno za bolezni ščitnice,kjer smo končno našli problem.A problem še ni bil končan,ker mi je zdravnik predpisal zdravila za srce bloksan po katerih sem imela grozne halucinacije ter samo zdravila jod.A sem morala še vedno trpeti ker dejansko nisem dobila pravih zdravil.No potem sem končno dobila prava zdravila.Ampak problemi še niso izginili.Res pa je da sem se potem eno leto z zdravili vobenol mnogo bolje počutila.V glavnem imam končno diagnozo hašim.in jem zdravila eut po katerih imam ogromno problemov,ker mi tsh neprestano niha tako da si moram po počutju mejati doziranje da sem sploh o.k..Tudi jaz razmišljam še za enega otročka pa me je kar groza ker sem takrat trpela kot hudič. Včasih se človek res vpraša zakaj ko imaš najlepše obdobje ,pa ne moreš uživat materinstvo.Jaz pravim ,da v drugo ne more biti enako ampak bolje.Zato kar pogumno
Upam,da ti bo vsaj malo lažje da imaš isto sotrpinko.
Želim ti v drugo čim lepše in mirnejše materinstvo.
KIKI |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|