Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Športnica1

Eto, najprej sem kolebala ali naj grem ali ne, glede na vreme, počutje....sem bila dopoldan kot povožena krava Rolling Eyes

Odločila sem se ZA . V družbi odtekla svojo gorsko turico, vmes me je opral dežek (je pasalo) in ni mi žal. Počutje se mi je prec izboljšalo.

Jutri pa je napovedano vreme za kolo....Juhuhu, komaj že čakam.... :D :D :D

Imejte prelepo nedeljo, čimmanj težav, tudi s pomočjo športa, ki vam bo dal energijo, saj jo še kako potrebujemo pri naši bolezni..... Wink

zivc

Odprli ste zanimivo temo na katero sem veckrat postavila vprasanje stroki (sport in hipotiroza), pa mi se nihce ni znal odgovoriti...

Od lanskega konca septembra me spremlja hipotiroza. Po naporni poletni sezoni (lani sem vodila outdoor sportne aktivnosti v Bohinju) sem utrujenost konca dneva pripisovala sportni aktivnosti-soteskanje, rafting... in mrzli vodi. Konec sezone me je mucila diareja (po moje je bila posledica umazane vode v kanjonu Grmecica) vse skupaj pa je zacinilo se zmesano mesecno perilo. V zac. septembra sem imela na ledeniku v Tignesu (v Franciji opravljam smucarsko diplomo) testiranje na katerem so bile moje telesne sposobnosti pod zmoznostmi - to sem pripisovala pac veliki nadmorski visini (2000-3000m). Po prihodu iz Francije sem rabila zdravnisko potrdilo o sposobnosti opravljanja 5 tedenskega ledeniskega treninga. Osebna zdravnica je zacutila povecano scitnico in me napotila k tirologu...diagnoza hipotiroza. Od takrat do danes se vedno iscem pravilno dozo dodajanja zdravila... sedaj sem ze 4 tedne na 100mikg...pa naj bi po 6 tednih spet preverila ali je OK. Kako vem, da nekaj ni v redu ? Ko grem kolesarit in nikamor ne pridem. Ko se odpravim za tri dni v hribe, pa sem v enemu ze nazaj, ker me "zmanjka". Ali pa na celodnevni adventure tekmi trpim v misicnih krcih... Nasvet prijatelja francoza, zdravnika - ne obupati, sport je pri problemih s scitnico zelo pomemben. Vec naslednjic, grem na Grmado.

Športnica1

Pozdravljena zivc,

me veseli, da si tudi ti ena s podobnimi težavami kot jih imam sama. Sem že mislila, da sem samo jaz takšen čudak in da preveč jamram.... Confused

"Nasvet prijatelja francoza, zdravnika - ne obupati, sport je pri problemih s scitnico zelo pomemben."

To je res....saj sem že sama pisala o tem, da ko športam (torej med aktivnostjo) se moje počutje izboljša do te mere, da včasih sploh pozabim, da sem bolna.
Ampak po določenem času pride do nekega preobrata, ko mi enostavno zmanjka nog in ne morem narediti niti koraka več. Imam voljo, imam načrt kaj in kako, ampak enostavno ne gre in ne gre, ker nimam več energije. Zadnjič sem tekla na svoj hrib in naenkrat začutila neznanske bolečine v nogah, kot bi jih nekdo odsekal. Lahko sem se samo obrnila, se zvlekla nazaj domov, kjer se mi je potem zgodilo celo to, da mi je po približno eni uri, ko sem bila doma in se malo umirila začelo šumeti v glavi, dobila sem mravljince v noge, pekoče oči....in seveda vedela, da bom dva dni totalno hipo.
Sama sem že spraševala zdravnika kaj in kako, ampak njegov odgovor je bil le ta: "Poslušajte svoje telo!!!". To mi je premalo, ker ponavadi mi telo pove šele takrat, ko je prepozno in so moje zaloge energije že tako na dnu, da se mi tudi telo ne regenerira do te mere, da bi tisti ali pa naslednji dan normalno funkcioniralo. Ampak ne bom pa nehala športat, ker potem je samo iz dneva v dan huje, torej počutje za nikamor....Uživam vsaj v tistem času brezkrbnega počutja, to je čas, ko športam.

Sprašujem se, kaj lahko metuljčice, ki športamo in se temu nikakor ne bomo odpovedale naredimo zase, da bomo imele dovolj energije za vse kar želimo postoriti? Spremenila sem tudi prehrano, stil življenja, lahko bi rekla, da sem marsikaj v svojem življenju spremenila, ampak očitno to ni dovolj. Moje počutje še vedno ni vredu..... Sad

Sama namreč opažam, da sedaj, ko sem na terapiji z zdravili zmorem še manj kot prej...Zakaj?

zivc, če ni skrivnost, katera zdravila pa jemlješ in kakšna je vrednost tvojega TSH?

Neva

No, nista sami. Jaz se že ves čas lovim s TSH in zdravili. Vsake tri mesece imam kontrolo in vsakič je TSH precej drugačen. Tudi trenutno se počutim zelo hipo. Nekako mi je prejšnja vročina v večini dneva bolj ustrezala. sedaj pa me zebe in zebe. Jaz sem že v jopicah in nogavicah.

Živc, najprej bi ti rekla, da si vzemi čas in malo več preberi kar je napisanega. Pa ne zato, da ti dajem domačo nalogo, ampak zato da se bolje seznaniš s situacijo. Mene je pred diagnozo zeblo, da nisem mogla oprati solate za kosilo. Temu sem govorila, da sem alergična na mrzlo vodo. No, kasneje sem izvedela, da je to simptom ščitničnih bolezni. Glede tvojega TSH pa boš morala tudi počakat. Priporočajo da se meri na tri mesece, ker naj bi v večini takrat pokazal TSH pravo vrednost.

Kar pa me zelo veseli je to, da se rekreirate in tega ne mislite opustiti.
Na Nuklearno kliniko sem nesla razpis MZ in MŠŠ v katerem se v naslednjem petletnem obdobju namenja finančna sredstva za kronično nenalezlive bolezni, žal pa me nismo nikjer omenjene.

Ali vama lahko pošljem ta razpis in bomo začele pritiskati na naše pravice, da nas začnejo upoštevati kot druge bolnike?

Nismo si same izbrale teh bolezni, želimo preprečevati veečje zaplete, zato naj država še od nas sliši, da je prevetiva cenejša od kurative.

Na nove zmage!!! Punce, krasne ste!
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Športnica1

Športnica1 · Objavljeno: 04 Sep 2006 20:07 Naslov sporočila:

Počutje se mi je izboljšalo (zgleda, da je doza prijela), zato smo si privoščili plavalno soboto in nedeljo v termah, danes pa eno uro hitre hoje na moj hrib.

Jutri se mi pa obeta kolo. Komaj čakam. Cool

Pikapolonica · Objavljeno: 13 Sep 2006 20:12 Naslov sporočila:

Zdravo Sportnica,
a si cutis kaksne simptome okoli srca, ali si samo obcasno hipo. Meni se dogaja, da tudi kadar nisem hipo, srce ne dela kot bi moralo. Raznorazni cudni efekti.
lp Pika

perhonen · Pridružen/-a: 22.08. 2006, 11:24 Prispevkov: 4

Oh, moje športanje pa se je bolj ali manj zaključilo julija. Namreč, celo pomlad sem veselo tekala po Tivoliju, se odlično počutila, potem pa me je konec junija čisto zabilo. Komaj sem premikala noge, v glavi mi je šumelo, srce mi skoraj ni bilo (tak občutek sem imela, seveda) ... V glavnem, groza od počutja. Stanje se je malo izboljšalo julija na morju, ampak še vedno se ni bilo prav hvaliti. Zdaj = septembra pa se sploh ne spravim več teči; ali imam na meniju raznorazne izgovore (prezaposlenost) ali pa sem čisto povožena in niti po stopnicah ne morem dol, kaj šele da bi hodila gor, ko pridem domov (razen če je nuja).
Septembra sem bila tudi pri tirologu (bil je nadomesten, ne moj) in me je gospa skoraj nadrla, da ima dovolj, da vsi naprtimo vse ščitnici, ko se pa vendar dogajajo še drugi procesi v telesu in da hipotirozo ima vendar vsaka 5. ženska in naj neham zganjati paniko (itak je nikoli nisem). V glavnem, zdravnica bi potrebovala izobraževanje o komunikaciji z ljudmi.

Torej, imam dve vprašanji:
1. Kako za hudiča se spravite v tek (mislim dobesedno), ko ste "podrte", ko vam srce šepa in zatekate? Kateri šport je takrat najboljši?
2. Kako premagujete "melanholične" dneve (jaz sem včasih cel dan na robu joka, brez res pravega razloga)?

Aja, pa še to! Če se kdo ukvarja z jogo: ali ste slučajno opazili kakšne čudne "procese", kot zatekanje, glavobol, kronična utrujenost, ko ste se bolj intenzivno ukvarjali z jogo? Jaz ne vem, ali je joga vzrok težavam ali ne ...

Uživajte v jesenskih sončnih dneh!

Alma · Objavljeno: 26 Sep 2006 12:09 Naslov sporočila:

Perhonen, lepo pozdravljena med nami :D . Sicer nisem zasledila , kako dolgo veš, da imaš težave s ščitnico in kako dolgo si jih imela, ne da bi vedela da so "vse te zanimive zadeve z zdravjem" povezane s ščitnico.

Na žalost pa se boš morala verjetno sprijazniti s tem, da obstajajo obdobja različnih počutij. Čeprav sem sama večni optimist in res je mnogo v glavi. Ne pa vse. Vendar se s športanjem ne vem kako ne mučim, ker sem pač ugotovila, da imam čez dan samo "določeno količino energije". Ko jo porabim ali grem z aktivnostjo čez opozorila telesa, me "moja embalaža" kaznuje naslednji dan s precejšnjo komo, v telesu in glavi.

Kot smo že mnogokrat poudarile ob pogovorih na tem našem ljubem forumu mora vsaka zase najti svoj ritem, ob katerem lahko normalno deluje. Čeprav sem bo to mogoče slišalo smešno, vendar tudi astrološka obdobja vplivajo na vse to. Preizkušeno. Včasih planeti stojijo malce hecno, ali gredo retrogradno, tega ne vemo in se žremo zakaj se tako počutimo in podobno. Seveda mora karto narediti in tudi pošteno razložiti priznan astrolog. Pomagamo si lahko pač na različne načine.
Resnično pa je potrebno poslušati svoje telo in se prilagoditi njegovi govorici.

Kar se joge tiče. Meni je v določenem aspektu spopadanja z boleznijo in tudi psiho rešila življenje. Ko so mi konec leta 2003, po 5 letih neodkrite bolezni končno pogruntali kaj mi je, res pa je tudi, da se zelo dolgo nisem pritoževala, sem se takoj vpisala na tečaj joge. Na začetku mi je bilo kar naporno, tudi sedaj mi je mnogokrat. Vendar je čar joge v tem, da ti nič ni potrebno. Držiš asano pač toliko časa, kolikor ti ustreza, meni veliko pomeni, da je ta čas samo moj, da se notranje umirim in izstopim iz ponorelega sveta. Vedno pridem domov sicer utrujena, vendar notranje zadovoljna in umirjena. Zato me joga tako privlači in si drugačnega življenja več ne znam predstavljati. Je pa seveda odvisno tudi od učiteja in njegove modrosti.

Vkolikor si zatečena, to seveda ni dobro, ne bi smela biti. Koliko imaš pa vrednost TSH. Srce pa tudi meni nagaja, vendar sem se že navadila in me ni več strah.

Kar se energije in presnovnih procesov tiče uživam tudi cel kup dodatkov k prehrani, B kompleks, magnezij, omega 3,6,7 in 9, E vitamin, pa kakšen actimel ali podobno, recimo prebavne encime. Mnogo let sem imela povičan holesterol, ob zadnjem merjenju je bil normalen. Se pravi deluje.

Kakšen dan nisem prav za nič pametnega. Takrat si dovolim, da se spočijem in si naberem novih moči.

PA SREČNO Wink

Alma.
_________________
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.

Tina · Objavljeno: 26 Sep 2006 13:37 Naslov sporočila:

Meni najbolj pomaga, da te nekdo "brca v rit". Če obljubiš, pač moraš iti. Če si blizu Tivolija in imaš kdaj dopoldne čas, se lahko brcava.

Pri slabih dnevih pa je najboljša banjica sladoleda ali kaj drugega kremastega Embarassed

Preverjeno pa najbolj deluje sprehod po gozdu, če pa še nisi vezana pa sveža zaljubljenost Embarassed

Kadar meni gre na jok se kar zjokam in malo posmilim sebi. Potem je lažje. Nič več te ne tišči in hitreje se spet izkoplješ ven. Ali vsaj malo bolj proti vrhu.

Tina

Sabrina · Objavljeno: 26 Sep 2006 17:54 Naslov sporočila:

Dobro vprašanje - kako se sestaviti...

Če bi to umetnost poznala (teorijo sicer dobro obvladam, ampak s prakso si nisva na TI), bi si že pomagala Wink

. Res je - so obdobja, ko sem relativno normalna, so pa obdobja (v takem sem trenutno), ko lezem skupaj.
Danes sem ponovno imela eno čudno epizodo, odšla k dežurni zdravnici (je bilo res dovolj hudo, da sem šla), ki me je dodobra pregledala in s skupnimi močmi sva ugotovili, da bo tole od ščitnice. Prva zdravnica, ki se je normalno pogovarjala o mojem hashimotu in TSH-ju in sama od sebe povedala, kakšne težave lahko povzroča naša ljuba ščitnica. Hvala ji; od srca se mi je odvalila skala. Očitno obstojajo tudi taki zdravniki, ki znajo pacientu prisluhniti, mu verjeti in upoštevati njegovo znanje in vedenje o bolezni, ki jo imaš. Ugotovili sva, da tale moj padec TSH-ja s 7,228 na 1,4 v roku enega meseca očitno nekaj pomeni Rolling Eyes

in naj malenkost znižam dozo. Po tehtnem razmisleku imam res nekaj hiper simptomov, normalnemu TSH-ju navkljub...

Perhonen, kdaj si si nazadnje merila TSH? Kakšen pa je?
_________________
sABrINA

Športnica1 · Objavljeno: 26 Sep 2006 19:17 Naslov sporočila:

Sestavljanje in ponovni zagon? Ja, bi se lahko rekla, da je to kar umetnost, ki jo glede na našo bolezen moramo obvezno obvladati in predvsem, nikakor obupati. Zadnjih devet mesecev sem "diplomirala" na tem področju, ker me na vsake tri tedne položi, ampak ker sem že po naravi trmasta se seveda ne mislim vdati in prepustiti bolezni. NEEEEE!!!!

Po preležani soboti in nedelji se zopet spravljam v športni pogon.
Počasi, ampak gre....danes sem zopet začela s tibetančki (dva dni sem imela premor), ki so mimogrede pravi balzam za naše čakre, pa nekaj trebušnjakov sem naredila, malo razgibala vrat in celo telo. Mogoče mi konec tedna uspe celo na moj hrib in na kolo. Komaj čakam..... :D Tibetančke priporočam res vsem in ščitničarjem bi moral biti že kar vsakdanjik....Res ti "predrma" čakre. Sicer mi je po končanju vaj, glede na moje blokade v telesu sprva slabo, imam vrtoglavico (to je normalna reakcija telesa), ampak se veselim jutrišnjega dne, ko vem, da se bom zbudila boljša. In nato bo vsak dan samo še bolje in bolje....Šport in gibanje lahko le pomaga našemu počutju in obvladovanju bolezni, le začeti je treba. Ne filozofirat in si govorit, da ne gre in da nekaj ne morem naredit, enostavno je treba stisnit zobe, se potrudit in verjemite, nagrajene boste z boljšim počutjem.....
Priporočam vam le to, da ne obstati in se prepustiti krempljem bolezni....Treba je biti vztrajen in tudi takrat, ko je najbolj hudo (razen takrat,ko obležite) se potrudit narediti vsaj teh pet obredov tibetančkov, pa četudi le tri ponovitve....Telo, čakre in sploh ščitnica vam bodo hvaležne.

V četrtek vpišem tudi začetni tečaj joge. Sicer vam je o tem pisala že Alma, ki je stara mačka na tem področju, bom pa tudi sama poročala o občutkih in počutju po vajah. Mislim, da mi lahko samo koristijo.

Ja, pa hoja v hribe je npr. tudi dobra za ščitničarje, ker nas dobro prepoji s kisikom....

Le najti je treba šport, ki nam najbolj odgovarja....in ni treba, da ga delamo 100 na uro, lahko tudi malo bolj počasi in garantirano se bomo počutili bolje....

Le korajžno naprej....vsak začetek je težak, ampak na koncu boste vse nagrajene.....telo vam bo hvaležno, kar je pri naši bolezni še tako pomembno. Verjemite, vaše počutje bo šlo samo dol, če ne boste nekaj naredile zase....

Poleg gibanja je treba delati tudi veliko na sebi, s pozitivnim mišljenjem, prav tako pa je treba spemeniti tudi prehrano. Skratka, blezen je bila tista, ki nas je žal opozorila na to, da nekaj delamo narobe in te napačne vzorce, ki smo jih tako veselo zakoreninili vase je enostavno treba spremenit. To ni neka velika umetnost, enostavno je treba obrniti gumbek v glavi in začeti.

Vesela sem, da mi uspeva, saj sem marsikatero stvar v svojem življenju že spremenila in če je uspelo meni lahko tudi vam.

Le pogumno naprej....

:D

perhonen · Pridružen/-a: 22.08. 2006, 11:24 Prispevkov: 4

Torej - moj tsh je bil junija 1.178, zdaj pa še čakam na izvide. Mojega Hashimotoja so ugotovili med nosečnostjo (2 leti nazaj). Takrat si hormonsko itak čisto "drugačen", potem sem eno leto dojila in menda šele zdaj prihajam v "noramlno" stanje. Ampak v tem stanju moja ščitnica ravno tako lenari 100/uro. Menda pa je problem, ker se vnetje ščitnice pri meni ne pomiri prav dosti, tako da je stalno kaj narobe.

Športnica se strinjam - telo nas opozori, naj upoštevamo načela zdravega življenja (hrana+pijača+gibanje+psiha). In delam na tem, kar se le da (pri hrani tudi zaradi sina-to me prisili, da vsak dan jemo vsaj 2 zdrava obroka skupaj, ponavadi zajtrk in kosilo). Grozno mi je edino, ker sem pred nosečnostjo športala tako rekoč vsak dan in bila sem tako polna energije, da me je razganjalo, zdaj pa se spravim teč, pa komaj premikam noge. Težke so za pop*. Skušam čim več hoditi in kolesariti (avto itak ignoriram, če ne gre ravno za res velike razdalje ali konkretne nakupe hrane). Več mi skoraj ne uspe (razen joge zvečer).

Zanimivo se mi zdi tudi, da se ob jemanju Euthiroxa zredim in se komaj premikam, ko sem ga pa vmes nehala jemati (na svojo pest; sem jih že slišala od zdravnice), sem takoj izgubila nekaj kil in bila sem polna energije - lahko bi tekla 3 ure skupaj ... Tako da se sprašujem, ali ni morda za nekatere normalno, da imajo "izkrivljene" izvide ... No, samo pametujem. Menda zdravniki že vedo. Pa to ne spada več pod to temo.

Izkoristite današnji le jesenski dan in pojdite kam na sprehod - jaz bom sina sigurno kam gnala Laughing

(ali pa bolj on mene ...).

Lep pozdrav!

Sabrina · Objavljeno: 27 Sep 2006 12:41 Naslov sporočila:

Ja, po začetku terapije z Euthyroxom sem se tudi sama zredila, vendar pa sem po določenem času uspela shujšati, tako da zdrži.

Kar se pa zdravnikov tiče - ja, ja, sigurno vedo, ja klicaj

:

(ne mislim tukaj vseh)
_________________
sABrINA

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli