|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
simi
Pridružen/-a: 28.06. 2007, 12:15 Prispevkov: 17 Kraj: ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 13:02 Naslov sporočila: pozrav + moja zgodba |
|
|
Pozdravljene vse Metuljčice in Metuljčki.
Naj povem da približno dva meseca že spremljam in berem vaše zgodbe in vprašanja, sedaj pa sem se odločila da še jaz delim svojo zgodbo z vami.
Vse se je začelo ko sem bila januarja letos pri eni šlogarci, ki mi je na koncu rekla naj si dam pogledat ščitnico. Priznam da prej sploh nisem vedela za kaj služi in kje sploh je, ker nikoli nism preveč razmišljala o tem. Zanimivo je da je nisem jemala resno, v bistvu sem kar mal pozabila na to, nakar se mi je konec februarja pojavila na vratu bula – vidna in trda na otip. Šla sem do svoje zdravnice in jo prosila za pregled ščitnice, izvidi normalni ampak me je hvala bogu poslala neprej k tirologi na polikliniko kjer so mi naredili punkcijo. Rekli so da je gomolj velik 3x3 cm in da imam kontrolo čez 2 meseca. Prvič sem izvide čakala 3 tedne, pri drugi punkciji pa sem dobila vabilo da pridem nazaj že po enem tednu in vedela sem da ni vse ok. Res pa je da se mi je bula vidno širila po levi strani vratu na vzgor, kar mi je dalo vedeti da nekaj ni uredu. Sledi obisk kirurga na onkološkem inštitutu kjer mi zaradi nejasnosti punkcije svetuje opracijo.
Naj povem da sem stara 26 let in mamica 3 malih punčk in ko mi je začel govoriti o možnosti raka na ščitnici se mi je zmeglilo pred očmi. Seveda sem se strinjala z operacijo in čez en mesec je bila za mano, odstranili so mi polovico ščitnice (golšo) in čez teden dni izvidi. Nažalost niso bili taki kot sem pričakovala. Bil je rak, zato bom morala v avgustu še na eno operacijo, da počistijo še ostanek
Operacijo bom imela enkrat v avgustu in vedno bolj me je strah kaj bo po operaciji. Imela sem namreč krizo ker že prvič sem bila v bolnici 4 dni, sem oseba ki težko zdrži na enem mestu dalj časa, kaj šele v postelji in stran od mojih punc. Minute so se vlekle kot čreva, komaj sem čakala da grem domov. In ko misliš da je enkrat že vse za tabo pa »jovo na novo«.
Mi lahko katera pove kako zgleda potem to z jodom, ali bom mogla bit kaj v bolnici glede na to da imam tri majhne otroke. Priznam da razmišljam da sploh ne bi šla na to jodiranje.
Je pa res, vsaj ena dobra stvar v tem, da v bolezni vidiš koliko ljudi za katere misliš jim je vseeno zate, kje si, kaj delaš, pa se spomnijo nate in ti zaželijo srečo, ali pa ti rečejo da držijo pesti zate in priznam da mi to res veliko pomeni.
Vem da je ta rak med najboj ozdravljivimi, ampak me vseeno preganjajo črne misli, ki jih skušam odgnati in gledati na vso stvar optimistično.
Se opravičujem če sem bila predolga.
Vsem želim lep dan. _________________ V vsaki slabi stvari moramo potegniti tudi kaj lepega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
moonica
Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33 Prispevkov: 31 Kraj: Nova Gorica
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
sama sem nova na forumu in med vsemi temi rečmi, zato ti ne morem svetovati ... a sigurno se tu najde kakšna metuljčica ali metuljček, ki ti bo vse lepo povedal ...
jaz pa ti zaželim veliko energije, pozitive, dobrih misli !!!!!
drži se in se še beremo ! _________________ *******************
LP! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 13:45 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljena Simi :D
Sem ena tvojih sotrpink in te popolnoma razumem.
Glede bodoče operacije - ne boj se je, zavedaj se, da je pač nujna, da ti zadevo popucajo, da imaš potem enkrat za vselej mir. Glede bivanja v bolnici pa se skušaj psihično prepričati, da je tako zate najbolje in da itak ne moreš spremeniti, torej je treba sprejeti, probaj si pomagat z obiski, sprehodi ven iz bolnice (čim lahko), kako knjigo, GSMjem itd...
Vem da je hudo biti stran od otrok, a če ne daš tega skozi, se lahko zgodi, da bo stvar zakomplicirana in potem boš še več časa stran.... Marsikaj se da urediti v svoji glavi, samo truditi se je treba in v tem primeru se vsekakor splača.
Glede joda - ti vsekakor svetujem, da greš. Ker sicer ti ne morejo garantirat, da se ti stvar ne bo kdaj ponovila, tega pa gotovo ne želiš.
Noter si recimo :od ponedeljka do srede, ko greš že ven. Imaš svojo sobo, TV, okno na dvorišče (protličje), skozi katerega se da tudi govoriti s kakim obiskom. Zaradi otrok mislim da ne boš nič dlje noter, se boš morala kar sama morda še malo odtujiti - govorim o metrih, ne o kilometrih. Morda nič crkljanja nekaj časa itd...
Tudi jaz imam 3 otroke, najmlajši je bil star 2 leti, ko sem bila na jodu in je kar šlo... malo sem še pazila, da niso šli k meni v posteljo ipd... Jod kaj hitro razpada in ti bodo povedali kdaj je nevarnost mimo.
Torej kar korajžno!
Če boš malo "prelistala" tale forum nas boš našla kar precej, ki smo bile v tvoji situaciji, pa smo šle vse čez to brez večjih problemov.
Skušaj misliti le na prihodnost in ne na trenutne tegobe. Vem, da se to ne da kar s pritiskom na gumb... a vseeno se velja potrudit
Tule pa se lahko kadarkoli potožiš, če te kaj več zanima, me lahko tudi pokličeš (031 311 292) in se pogovoriva (do konca drugega tedna sem še v Lj)
Le pogumno! _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mina
Pridružen/-a: 01.05. 2007, 11:48 Prispevkov: 8
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 14:53 Naslov sporočila: Moja zgodba |
|
|
Pozdravljena! Neverjetno, kako podobni sta si najini zgodbi. Tudi sama nisem nikoli razmišljala, kakšna je funkcija ščitnice, sploh pa da bi bilo z njo kaj narobe nisem niti v sanjah pomislila. Sem pa šla v decembru 2006 na pregled k ORL specialistu, ker sem mislila, da imam težave s sinusi (pogosti prehladi, glavoboli v predelu sinusov, kronično utrujena....), pa je ugotovil, da je s sinusi vse vredu, naj pa grem pregledat ščitnico, ker je povečana. No pa sem si mislila, okej, enkrat bom te že mogoče šla, če in ko mi bo delala težave in sem skoraj pozabila na to. Sem pa bila veliko na netu in iskala pod kronično utrujenostjo in prišla do tega, da imam verjetno fibromialgijo (glede na simptome) in zasledila, da imajo kar v 67 % ti bolniki tudi težave s ščitnico. No pa sem začela to povezovati in se odločila, da poprosim svojega zdravnika, da me pošlje na pregled ščitnice. Že čez nekaj dni me je tirolog pregledal, naredila UZ in takoj povedal, da je viden gomolj v velikosti 2,5 x 1,6 cm in še eden manjši oba na desnem režnju. Poslana sem bila na scintigrafijo ščitnice in narejena mi je bila punkcija. Čez kake 4 tedne so prišli izvidi: pap.karcinom. No, maja sem bila potem operirana čez tri tedne pa še terapija z jodom. Nič posebnega in hudega, prav zanimiva izkušnja (v sredo sem bila sprejeta, v petek pa sem že šla domov). U glavnem ti hočem napisat, da bodi pogumna in vedi, da nas je veliko šlo skozi to, ampak s podporo najbližjih in najdražjih je vse mogoče, pa še nas imaš tu, sploh pa našo daisy, ki je itak naš vzor in naše sonce na tem forumu. Drži se! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
simi
Pridružen/-a: 28.06. 2007, 12:15 Prispevkov: 17 Kraj: ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 15:10 Naslov sporočila: |
|
|
Punce hvala za vspodbudo. Res sem vesela da se da nekje o tem pogovarjat, da prebereš podobne izkušnje da veš da so ljudje ki te razumejo.
Pri meni je problem ker moj možiček ne razume moje včasne razdražljivosti in se sploh noče o tem pogovarjat.
Res hvala za ta forum, kjer sem že veliko informacij zvedela in so mi pomagale k pozitivnemu mišljenju. _________________ V vsaki slabi stvari moramo potegniti tudi kaj lepega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sumi
Pridružen/-a: 26.09. 2006, 18:34 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 15:34 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo Simi,
tudi sama imam probleme z ščitnico. Meni dela preveč in sem bila pred tremi tedni na jodu.
Če boš v bolnici boš od ponedeljka do ponedeljka. In sicer prve dva dni ti delajo priskave v sredo pa dobiš jod in naslednji ponedeljek greš domov. Če pa dobiš ambulatno kot sem ga jaz greš na sredo na nuklearno in ti dajo najprej nekaj joda za spit potem greš dve uri bluzit po Ljubljani ko se vrneš te slikajo in ti dajo še preostanek joda in potem greš domov. Če te pa na hitro pokličejo da ne dobiš datuma že prej tako kot so mene in še dve gospe potem greš pa na sredo noter in si do ponedeljka. In ti na sredo vse naredijo. Tako so meni razložili.
Ti pa svetujem, da greš.
Bo pa malo hudo, ker se en mesec ne smeš stiskat z otroki. Imam samo eno hčerko staro 4 leta in pol in je bila kar kriza.
Želim ti čim lažje okrevanje.
LP Mateja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
simi
Pridružen/-a: 28.06. 2007, 12:15 Prispevkov: 17 Kraj: ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 15:57 Naslov sporočila: |
|
|
Sej tega je mene najbolj strah. Kako dopovedat 3 leta stari hčerki in 17 mesecev starima dvočicama da jih mamica ne sme objet. Bolje da nekam grem (od doma) samo pol bo pa meni zelo hudo.
Bi pa vprašala koliko časa si na bolniški, ker meni je zdravnik (kirurg) rekel da je po opreraciji 3 mesece bolniške, kako je bilo pri vas. Ker jest pa zdej že res komi čakam da grem po skoraj 4 letih nazaj v službo. _________________ V vsaki slabi stvari moramo potegniti tudi kaj lepega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sumi
Pridružen/-a: 26.09. 2006, 18:34 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 16:07 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo,
jaz sem bila doma lani štiri mesec in pol ko so mi ugotovili. Sicer nisem bila na operaciji kot ti. Ker mi pa niso uspeli pozdraviti s tabletami sem morala na jod. Sedaj sem bila pa 14 dni na bolniški. Ta torek sem šla delat. Če bi delala v vrtecu ali pri hrani bi morala biti doma tri tedne. Ker dela pa v pisarni in sem šla lahko delat.
Sedaj delam in je boljše prej mi pa čas ni šel nikamor. Je bilo doma kar za znoret. Sem imela pa srečo ker sem se super počutla in sem šla lahko na sprehod da sem se vsaj malo zgubila.
Z otroki je res teško moja, ki je starejša kot tvoje je imela kar krizo. Tudi v vrtecu so opažali, da se bolj crklja kot se je ponavadi.
Vem da je hudo sam vseeno mislim, da bi morala na jod.
Jaz sem šla zato, ker če ne ne bi bilo pametno poskšat še enkrat zanosit, ker bi lahko bilo nevrno, ker sem imela zelo slabe izvide.
Lp Mateja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 17:04 Naslov sporočila: |
|
|
Ne sme se enačiti vsake terapije z jodom.
Iti na jod po operaciji na onkološkem ali iti na jod zaradi drugih vzrokov je razlika - tako v količini prejetega joda kot v dneh bivanja v bolnici/izolaciji.
Na onkološkem je vedno tako , da greš v ponedeljek noter in v sredo že ven ali kot piše Mimi - v sredo noter in v petek ven ipd.
Tretji dan te še poskenirajo in potem greš domov - še dopoldne.
Tu gre za uničevanje preostanka cca 2-4 % ščitnice, ki je pri operaciji niso uspeli odstraniti (zadeva je tako komplicirano zamešana med žile, živce itd, da ne morejo popolnoma odstranit čisto vseh celic).
Jod se zelo hitro izplavlja iz telesa. Zato čimveč pij, da čimveč "polulaš" in bo šlo hitreje iz tebe - se izloča z urinom. _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazadnje urejal/a Daisy 12 Jan 2008 23:16; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sumi
Pridružen/-a: 26.09. 2006, 18:34 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 17:07 Naslov sporočila: |
|
|
No tega kar je pa sedaj Daisy napisala pa nisem vedela. Sem mislila da so bile spodaj na nuklearni tiste , ki so ostale v bolnici tudi katera, ki je bila na operaciji.
Tako, da se opravičujem nisem vedla kako je to.
Mateja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 20:48 Naslov sporočila: |
|
|
Ne opravičuj se, saj ne moremo vsi vedet vsega, zato pa tule več glav več ve.
Jaz recimo nimam pojma kako izgleda "vaše" jodiranje...
In še o marsičen drugem ne vem skoraj nič - glede hipo ali hiper....
Zato pa smo tu z vseh vetrov napihane, da vsak malo svojega pove...(kmalu bomo vsi vedeli vse) . . _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sumi
Pridružen/-a: 26.09. 2006, 18:34 Prispevkov: 55
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ja meni je pač jodiranje jodiranje. Nisem si mislila da poteka drugače, če si že operiran.
Se bo pa morala vseeno pazit ko bo prišla domov zaradi otrok. Si mislim, da vseeno seva tudi če dobiš manjšo dozo.
Je res več glav več ve.
Lp
Mateja |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Jun 2007 21:42 Naslov sporočila: |
|
|
Pri operaciji pri raku na ščitnici skoraaj vedno izrežejo celo ščitnico in je jodiranje samo preventiva, zagotovilo (no, ne vedno 100%) da res nimaš potem prav nobene ščitnične celice več.
Zato so tudi vrednosti, ki jih potem imamo mi "onkološki" malo drugačne : Tg bi moral biti teoretično 0 (ker itak ni ščitnice), TSH pa nam držijo s čim višjo dozo tablet na minimumu (pod 1 ali še manj). Tako da smo nekako vedno na gornji meji s hormoni in spodnji s TSH. Vsaka druga situacija bi namreč v primeru, da je kje kaka metastaza, vzpodbujala le-te celice k aktivnosti. Tako je to obenem poleg nadomeščanja hormonov tudi zaviralna terapija.
Pri povečani ščitnici ali kadar pač jodirajo ščitnico, ko ne gre za raka, pa menda s tem zmanjšajo ščitnico ali njeno funkcijo.. ???
Ne vem pa, če - kadar ne gre za raka - po operaciji, ko zmanjšajo ščitnico - potem še jodirajo ???? _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
simi
Pridružen/-a: 28.06. 2007, 12:15 Prispevkov: 17 Kraj: ljubljana
|
Objavljeno: 29 Jun 2007 10:48 Naslov sporočila: |
|
|
Mene pa še zanima če mi lahko katera ki je bila tudi operirana zaradi raka ščitnice pove če je imela še kakšne težave, recimo s težo ali kej drugega ali potem ko jemlješ hormone noramlno "funkcioniraš".
Pa še to koliko časa po opraciji ne smeš dvigovati cca 10 kg, namreč toliko tehtata moji dvočici.
Hvala vsem za informacije. Lep dan Simona _________________ V vsaki slabi stvari moramo potegniti tudi kaj lepega. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Jun 2007 11:23 Naslov sporočila: |
|
|
Koliko časa ne smeš dvigovati, ti bodo najbolje povedali zdravniki.
Jaz se tako natančno pravzaprav ne spomnim več, ker je tega že 17 let...
Nimam v spominu, da bi prišlo do kake hujše "odtujenosti" z otroci iz takih in podobnih razlogov.. Seveda pa je treba paziv. Najbolje da res vprašaš zdravnike.
S težo je pa takole - po mojih izkušnjah imajo tisti, ki imajo ŽE ITAK probleme s težo, lahko tudi kasneje probleme, če doza ni dovolj visoka (kar se kontrolira in popravlja najprej na 3, potem na 6 in kasneje 12 oz.24 mesecev oz.po potrebi)
To si laično razlagam z slinavko, ki pri debelih reagira bolj močno in ne povsem normalno.
Sicer pa velika večina tistih, ki jih poznam da so na totalniem nadomeščanju hormonov, po taki operaciji NIMA NOBENIH problemov s težo in so lepo šlank kot so bili prej. Totalno brez problemov.
Glede na to, da nas držijo zdravniki na GORNJI meji hormonov, ne bi smelo biti nobenih problemov v smislu prevelike teže. Ker je bistveno lažje nadomestiti VSE hormone, kot le del.
V primeru delnega nadomeščanja namreč nikoli ne veš, kdaj in koliko ti jih dela tvoja ščitnica - kar je še imaš in v kakršnem stanju pač je.
Zase vem, da se prvih 10 let skorajda nisem niti spomnila, da sem bila operirana. Živela sem popolnoma normalno, bila normalno - celo zelo fizično aktivna itd... Samo imela sem malo "pokvarjen termostat" - počasnejše prilagajanje na toploto in mraz. Pa nič resnega.... Kot rahla mena .... _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|