 |
Metuljčica - naša klepetalnica
Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Nova
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 21:55
Prispevkov: 37
|
 Objavljeno: 26 Sep 2007 09:30 Naslov sporočila: Še vedno težave |
 |
|
Drage punce!
Ponovno pišem, ker sem spet obupana. Nikakor se ne morem spraviti v red in me vse skupaj od strahu že kar hromi.
Sem Hashi, hormone zdaj jemljem 3 mesece, na začetku sem imela dozo 25 ug, zdaj 50 ug. Po cca 2 mesecih jemanja sem se počutila krasno zdaj gre pa vse spet navzdol.
Začelo se je z večjo utrujenostjo, mravljinčenjem- največ v levi nogi, tudi po obrazu na čelu, spet imam težave z vidom (včasih se mi zamegli ali pa mi skače slika), tišči me v vratu, srce mi kar iz lepega začne razbijati in pride na pulz 130-140/minuto, drhtim, sem omotična, občasno se mi zavrti, tišči me v prsih, boli me koleno in noga pod kolenom, včasih se mi zdi kot da imam v nogi el. tok (ki ne strese). Zaradi navedenega imam potem napade panike, jokam kot dež in sem nasploh skoraj ves čas zaskrbljena. Bojim se, da bom umrla in ne vem kaj bo z mojim otročičkom. Če bi vedela da je to ščitnica, bi se verjetno pomirila. Ampak po mnenju zdravnikov bi jaz morala biti v redu, saj je moj TSH iz prejšnjega tedna 1,985- torej krasen. Pritisk imam okoli 105/60. Rada bi tudi verjela, da je to posledica stresa, ampak težko. Sicer imam zdaj res težavno obdobje, po letu in 8 mesecih porodniške sem šla v novo službo, kjer se še nisem navadila, po službi imam kup obveznosti s punčko, ki ima blago c.p., zvečer ko gre spat pa se moram učiti za izpit, ki je pogoj za opravljanje nove službe. Zaradi tega nimam skoraj nič časa zase in sem že kar izčrpana. In zdaj še vse te telesne težave. Opravičujem se, ker sem dolga, ampak rabim kakšno vašo sugestijo glede navedenega. Ostali me imajo itak za hipohondra, razen partnerja, ki me sicer podpira ampak ne zna potolažiti. Mislite da bi morala obiskati še kakšnega drugega zdravnika?
Hvala za vaše odgovore.
Nova |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Barbara
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 09:42
Prispevkov: 373
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
Živijo Nova, žal mi je, da si spet na dnu. TSH imaš res normalen, ampak a ni tako, da pri Hašijevkah le ta ne pove vsega? Mogoče imaš premajhno dozo?
Ali pa najverjetneje si preobremenjena z vsem mogočim, bolnim otrokom, novo službo, izpit, ... pa najbrž še vse za sproti gospodinjstvo, druge obveznosti..... tega vsega pride čez glavo in se moraš sama prepričati, da to ni nič hudega in je življensko, vedno bo tako, vedno te bo vse to čakalo, samo spoprijeti se moraš malo drugače oz. z drugega kota gledati.
Tudi ne razumem tiste, ki ste bolne, zakaj si nalagate na hrbet toliko obveznosti, boljšo službo...sli se splača??? Se splača imeti malo več denarja na račun dobrega počutja, dobrih odnosov v družini ..... Kaj pomaga nov avto, novo stanovanje.... če v družini škripajo odnosi ???
Če žrtvujete vse to, potem pa si moraš tudi malo pomagat, da ne boš bila slaba. Veliko je tudi v glavi.
Hašijevke morate paziti, ko sežete po raznih dodatkih, ampak kaj za pomiritev, energijo, ti najbrž ne bi škodilo.
Upam, da ne zameriš, ampak se je nanašalo na vse (tudi sama sem ista ;) ).
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nova
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 21:55
Prispevkov: 37
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 10:30 Naslov sporočila: |
|
|
Draga Barbara,
hvala za odgovor. Tudi sama se poskušam prepričati da je vse to posledica skurjenosti od vsega ampak mi včasih ne uspeva najbolje.
Kar pa se tiče nove službe- v bistvu sem šla korak nazaj. Karierno službo v LJ sem pustila ker si ne morem privoščiti uro vožnje tja in uro nazaj ter ob tem delati do 18 in priti domov ob 19h. Zaradi otročička sem menjala za službo, kjer delam sicer do 15h, moram pa narediti ta izpit.
Sploh pa so zdaj materialne dobrine zadnje o čemer razmišljam, želim si samo, da bi bil moj otrok zdrav, pa tudi jaz bi se rada znebila problemov.
LP Nova |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Barbara
Pridružen/-a: 09.11. 2006, 09:42
Prispevkov: 373
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 10:41 Naslov sporočila: |
|
|
| Nova, potem ti gre na bolje ;) , zbij si iz glave tisto "umrla bom" ker nas take misli le spravijo v obup in je stanje samo slabše. Ne vem, mogoče bi bilo dobro, da greš še do kakšnega specialista , endokrinolog ??? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46
Prispevkov: 975
Kraj: Postojna
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 11:12 Naslov sporočila: |
|
|
Nova, sem ti poslala Zasebno sporočilo.
Pozdrav,
_________________
sABrINA |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56
Prispevkov: 658
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 11:55 Naslov sporočila: |
|
|
Nova, s to boleznijo imas manjso toleranco na stres in obremenitve in ne glede na TSH potekajo v telesu se mnogi drugi procesi, ki zaradi bolezni niso idealno regulirani, kar cutis kot simptome. Zmanjsaj obremenitve in ne letaj okoli zdravnikov, ker te bodo popolnoma zmedli. Vecinoma se ne znajo vzivet v stanje kronicnega bolnika in pogosto simptomov, ki jih ne znajo razlozit, ali za katere se niso slisali, pripisejo psihi stresu ali pa samo odmahnejo z roko. Ti edina zivis v svojem telesu in lahko najvec storis za svoje pocutje.
Lp Pika |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
cekinčica
Pridružen/-a: 01.06. 2007, 11:48
Prispevkov: 49
Kraj: LJUBLJANA
|
| Objavljeno: 26 Sep 2007 19:40 Naslov sporočila: |
|
|
Nova, sočustvujem s tabo, zato sem ti daljši odgovor napisala v zasebno sporočilo.
Lp. Cekinčica |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Nova
Pridružen/-a: 24.05. 2007, 21:55
Prispevkov: 37
|
| Objavljeno: 27 Sep 2007 07:19 Naslov sporočila: |
|
|
Drage punce,
res hvala za vse besede. Lažje je, če veš da nisi sam.
In tebi Sabrina, da si me poslušala.
Vsekakor bom naredila kar si mi predlagala. Rezultate sporočim.
Cekinčnica, pisala sem ti na zs.
Lep (če le lahko) deževen dan želim vsem,
Nova |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
_Sabina_
Pridružen/-a: 27.09. 2007, 11:08
Prispevkov: 21
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 29 Sep 2007 11:34 Naslov sporočila: |
|
|
Nova...tudi jaz se v vecini pocutim slabo kljub normal izvidom.... vendar se nasmem smiliti sama sebi...... nenehno iscem pomc,da bi si sama pomagala,kar je zelo tesko..... vendar se vedno upam,da mi bo uspelo nekoc...... ceprav sem ze zdaj obupana in polna mesanih obcutkov..
Pocasi a zihr uspelo nam bo!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
