Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov Metuljčica - naša klepetalnica
Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




HIPERTIROZA - pri otrocih

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov -> Razni članki
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
ana



Pridružen/-a: 28.09. 2006, 21:07
Prispevkov: 28

PrispevekObjavljeno: 09 Okt 2008 09:39    Naslov sporočila: HIPERTIROZA - pri otrocih Odgovori s citatom

Basedowova bolezen je najpogostejši vzrok hipertiroze pri otrocih,

v naši raziskavi v 90%. Bolezen je redka pred petim letom starosti, potem število zbolelih s starostjo narašča.

Najpogosteje zbolevajo deklice v šolskem obdobju.

V naši skupini je povprečna starost ob postavitvi diagnoze 12,3 leta, torej je bolezen najpogostejša pri mladostnikih, kar se sklada s podatki iz literature .To je obdobje pubertetetnega razvoja, za katerega sta značilna pospešen telesni in spolni razvoj, otroci so pogosto čustveno labilni, hkrati pa izpostavljeni večjim šolskim obremenitvam.

Zato se dogaja, da simptome hipertiroze neustrezno povezujemo s tem specifičnim obdobjem življenja.


Nemir in hiperaktivnost sta pri naših bolnikih prisotna v 42%, kar je pogosteje, kot navaja literatura (2, 5), tudi utrujenost je pri naših otrocih pogostejša, 46,7%. Psihičnih težav (26,7%) imajo naši otroci manj, kot v svoji študiji navaja Raza s sodelavci (5), drugi avtorji (2, 9) pa v svojih člankih o psihičnih težavah ne poročajo.

Klinični znaki so bolj značilni in opozarjajoči. Golša je bila opazna pri skoraj vseh bolnikih (97,8%), tremor, tahikardija in egzoftalmus pa pri več kot 60% otrok, kar je primerljivo s podatki iz literature (5, 9, 10).
Do postavitve diagnoze so imeli otroci težave v povprečju pol leta. Pomembna je tudi družinska anamneza. Pri 48,8% otrok so imeli namreč bližnji sorodniki obolenja ščitnice, kar je praktično enako (49%), kot navaja Raza s sodelavci (5).

Tudi laboratorijski izvidi so značilni.

TSH je bil zavrt pri vseh otrocih (100%), ščitnična hormona sta bila povišana pri večini otrok, prosti tiroksin (pT4) pri 88,9%, prosti trijodtironin (pT3) pa pri 82,2% otrok, tudi pri štirih otrocih z mejno vrednostjo pT4. Pri več kot polovici otrok so bila prisotna v povišanem titru tudi ščitnična protitelesa (TSI 60%, anti TPO 68,2% in anti TgA 48,8%). Vsi otroci so imeli značilni UZ izvid za avtoimuno bolezen ščitnice.
Glede na klinično sliko sta bolnike dodatno pregledala tudi okulist in pediater kardiolog.
Pri vseh otrocih smo zdravljenje začeli z visokimi odmerki tirostatika metimazola. Začetni odmerki, ki jih uporabljamo na našem Kliničnem oddelku, so višji, kot se uporabljajo običajno za zdravljenje otrok , vendar tako v najkrajšem času dosežemo evtirotično stanje in lahko znižamo odmerek metimazola do vzdrževalnega. Ob znižanju ščitničnih hormonov v evtirotično območje smo dodali L-tiroksin. Kljub številnim študijam še vedno ostaja nedorečeno, ali s kombiniranim zdravljenjem dosežemo višjo stopnjo remisije, kot če bi otrok prejemal le tirostatik. S kombiniranim zdravljenjem (tirostatik in L-tiroksin) je vodenje bolezni lažje in njen potek bolj stabilen.

V času raziskave je bila bolezen v prvi remisiji pri 31,2% bolnikov, in sicer pri 26,7% ob zdravljenju in 4,4% brez zdravljenja. Otroci z daljšim potekom bolezni (68,8%) so imeli enega ali več relapsov in so ob ponovni uvedbi medikamentoznega zdravljenja dosegli remisijo v 40,0%. Torej je ob tirostatskem zdravljenju doseglo remisijo 71,1% otrok, medtem ko drugi avtorji navajajo le 21-42% (5, 10, 12, 13).
Stranski učinki tirostatikov so se pojavili pri šestih (13,3%) otrocih. Podobne odstotke (6,5-30%) navajajo tudi objavljene raziskave, ki vključujejo otroke (2, 5, 9, 12, 13). Ena deklica je razvila agranulocitozo po metimazolu (Favistan) in je bila potem napotena na ablacijo z radiojodom. Ostalih pet otrok je imelo kožno alergijsko reakcijo, vsi po metimazolu (Favistan). Zdravilo smo zamenjali s propiltiouracilom in nadaljevali zdravljenje brez težav. Stranski učinki tirostatikov so pri otrocih pogostejši kot pri odraslih (14, 15).
Pri 12 (26,6%) otrocih, po enem ali več relapsih, ob tirostatski terapiji ni prišlo do remisije in so potrebovali dodatno zdravljenje. Pri šestih (50%) otrocih smo se odločili za kirurško zdravljenje, kar je manjši odstotek od navedenega v literaturi (5, 16). Terapijo z radiojodom je prejelo 6 (50%) otrok, kar je prav tako manjši odstotek od navedenega v literaturi (2, 15).
V Evropi se pogosteje odločajo za operativni poseg kot za radioaktivno ablacijo ščitnice zaradi teoretično možne nevarnosti sevanja. Vendar pa so daljše študije pokazale, da zdravljenje z radiojodom ne predstavlja večje nevarnosti za karcinom ščitnice ali za druge vrste malignih bolezni (6, 12, 15). V ZDA predstavlja zdravljenje z radiojodom tudi v skupini otrok in mladostnikov rutinski postopek. Pri vseh bolnikih smo uporabili enak odmerek radiojoda (15 mCi), ki pa je bil enkrat večji, kot so ga uporabili za zdravljenje otrok Cheetham in sodelavci (8 mCi) (17). Pri naših bolnikih smo ugotovili recidiv bolezni le pri enem od šestih, medtem ko je prišlo do recidiva bolezni pri zdravljenju z manjšim odmerkom radiojoda pri petih od osmih bolnikov (17).



Diagnoza avtoimune hipertiroze pri otrocih in mladostnikih ni težka, če le pomislimo nanjo. Otroka in mladostnika skladno s smernicami Evropske unije napotimo v terciarno ustanovo.

Zdravljenje JE NA začetku z visokimi odmerki tirostatika, ki mu ob znižanju ščitničnih hormonov dodamo še L-tiroksin.
Kadar je zdravljenje z zdravili neuspešno, je potrebna kirurška resekcija ščitnice ali pa ablacija ščitnice z radiojodom.

Dolgoletne izkušnje kažejo, da je zdravljenje z radioaktivnim jodom v ustreznih odmerkih predvsem varno. V nasprotju s tem pa so ob operativnih posegih možni različni zapleti, npr. hipoparatiroidizem, pareza nervus recurensa ipd., ali pa zapleti v zvezi z anestezijo, povezani pa so tudi z daljšo hospitalizacijo. Vse to znatno vpliva tudi na stroške zdravljenja, ki v zadnjem času postajajo vse bolj pomembni.
Izbira načina zdravljenja za otroka z AH je torej pogosto težka odločitev. Pogovor o prednostih in pomanjkljivostih določene vrste zdravljenja je pomembna naloga pediatra endokrinologa, ki tako pomaga bolniku in njegovi družini izbrati najustreznejše zdravljenje.


od leta 1991 do 2000 je bilo diagnosticirano 50 otrok z boleznijo HIPERTIROZE. Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad Crying or Very sad
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov -> Razni članki
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.