Daisy
Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 13 Jan 2010 22:32 Naslov sporočila: Motnje v delovanju ščitnice - revija VIVA |
 |
|
VIVA revija za zdravo življenje:
PRESNOVNE BOLEZNI ( http://www.viva.si/clanek.asp?id=1391 )
MOTNJE V DELOVANJU ŠČITNICE
Če se iz kakršnega koli razloga zgodi, da ščitnica začne izločati premalo ali preveč hormonov, se ta sprememba kmalu pokaže z različnimi znaki in težavami, med katerimi so nekatere celo zelo hude in neprijetne.
Na pravilno delovanje našega telesa imajo zelo velik vpliv hormoni, ki jih izločajo žleze z notranjim izločanjem. Ena najpomembnejših žlez je nedvomno ščitnica, majhna žleza na vratu, ki meri v premeru približno 5 cm in leži pod kožo, tik pod Adamovim jabolkom. S hormoni, ki jih izloča, nadzira vse presnovne procese v telesu. Raven ščitničnih hormonov je skrbno nadzorovana in zelo pomembno je, da se izločajo v pravilnem razmerju.
TEMELJITE LABORATORIJSKE RAZISKAVE
Pretirano delovanje ščitnice imenujemo hipertiroidizem, pomanjkljivo pa hipotiroidizem. Za natančno oceno delovanja ščitnice so potrebne temeljite laboratorijske preiskave. S temi preiskavami zdravniki najpogosteje določajo raven tirotropnega hormona (TSH).
Ker ta sodbuja delovanje ščitnice, njegova visoka raven v krvi pomeni, da ščitnica slabše deluje (in torej potrebuje dodatno spodbudo), medtem ko nizka raven TSH govori, da ščitnica deluje pretirano (in torej potrebuje manj spodbude). Če hipofiza ne deluje pravilno, kar je sicer redko, raven TSH ne bo pravilno odsevala delovanja same ščitnice. Tedaj se zdravnik odloči za merjenje ravni prostega T4.Podatka meritve TSH in prostega T4 v krvi ponavadi zadostujeta za pravilno oceno delovanja ščitnice.
V sklop preiskav sodi tudi pregled z ultrazvokom ter scintigrafija z radioaktivnim jodom ali s tehnecijem, ki prikaže nepravilnosti sestave ščitničnega tkiva. Primerjava z zdravim tkivom zdravniku pove, ali določen predel ščitnice deluje premalo, pretirano ali normalno.Če ni povsem jasno, ali je motnja prisotna na ravni ščitnice ali hipofize, je odločilen t.i. stimulacijski test, med katerim preiskovancu v veno vbrizgajo tirotropin sproščujoči hormon (TRH) in nato v krvnih vzorcih merijo odgovornost hipofize.
EVTIROTIČNI BOLEZENSKI SINDROM
Pri evtirotičnem bolezenskem sindromu so izvidi testov delovanja ščitnice izven normalnih vrednosti, čeprav sama ščitnica primerno deluje.
Sindrom se pojavi pri ljudeh, ki so sicer resno bolni. Ob slabši prehranjenosti ali po težjih operacijah je motena pretvorba T4 v T3. Kopiči se reverzni T4, neaktivna oblika T3. Ščitnica sicer deluje normalno in nadzoruje presnovo v telesu. Zdravljenje ni potrebno. Laboratorijski izvidi ščitnične funkcije postanejo normalni, takoj ko je ozdravljena osnovna bolezen.
ČE ŠČITNICA DELUJE PREMOČNO – HIPERTIROIDIZEM
Hipertiroidizem je bolezensko stanje, ki nastane, ker ščitnica tvori preveč ščitničnih hormonov. Gre pravzaprav za večvzročni sindrom, vključno z imunološkim (npr. Basedowova bolezen). Pri pretiranem delovanju ščitnice se, ne glede na vzrok, vsa presnovna dogajanja pospešijo.
Srce bije pospešeno, neredno ali oboje. Krvni tlak naraste in bolnik se obilno poti, vroče mu je celo v hladnem prostoru, poleg tega pa se mu tresejo roke. Mnogi so živčni, utrujeni, slabotni, mučita jih nespečnost, driska, a so kljub temu bolj dejavni kot sicer. Apetit je povečan, vendar bolnik ponavadi shujša.
Starejši ljudje nimajo vedno značilnih znakov hipertiroidizma, pač pa postanejo slabotni, zaspani in depresivni ("maskirani hipertiroidizem"). Od tipičnih so prisotne le težave s srcem.
Oči bolnika s hipertiroidizmom so pordele, sozave in z nabreklimi vekami, povečana je občutljivost za svetlobo. Razen pri Basedowovi bolezni te težave izginejo ob vzpostavitvi hormonskega ravnovesja.Čezmerno delovanje ščitnice se lahko kaže v obliki Basedowove bolezni, toksične nodularne golše ali sekundarnega hipertiroidizma.
Basedowova bolezen
Toksična difuzna golša ali Basedowova bolezen verjetno nastane zaradi protiteles, ki spodbudijo ščitnico k pospešeni tvorbi hormonov. Bolniki imajo vse znake hipertiroidizma, poleg tega pa še zelo izrazito povečano ščitnico (golša), izbuljeni zrkli in v nekaterih primerih zadebeljeno kožo goleni.
Spremembe na očeh se lahko pojavijo vrsto let pred nastopom hipertiroidizma ali šele ob pojavu vseh drugih znakov, neprijetno ob vsem pa je, da kljub zdravljenju izbuljenost pogosto ne izgine.
Zdravljenje poteka s kortikosteroidnimi mazili in drugimi kremami, ki ublažijo srbenje. Ponavadi težave same po sebi minejo v nekaj mesecih.
Toksična nodularna golša
Pri toksični nodularni golši eden ali več nodulov (vozličev) ščitnice tvori preveliko količino hormonov, neodvisno od hormona TSH. Noduli so pravi benigni tumorji, ki niso povezani z izbuljenimi zrkli ali kožnimi težavami, kot se to dogaja pri Basedowovi bolezni.
Sekundarni hipertiroidizem
Hipertiroidizem redkokdaj povzroča hipofizni tumor, ki sprošča preveč THS, ta pa ščitnico spodbuja k čezmernemu sproščanju ščitničnih hormonov. Redek je tudi primer hipertiroidizma, ko je hipofiza odporna za ščitnične hormone in njihove količine ne zazna, zato nenehno izloča TSH, ki že tako ali tako čezmerno spodbuja ščitnico k sproščanju ščitničnih hormonov.
Zapleti so lahko zelo nevarni
Če pretiranega delovanja ščitnice ne začnemo zdraviti takoj, se lahko v določenih pogojih, na primer ob okužbi, med operacijo, nosečnostjo in porodom, pojavijo težki zapleti, ko ščitnica nenadoma začne pretirano delovati.
Prvi znaki hudih zapletov se kažejo z vročino, bolnik pa je zelo šibek, izgublja mišično maso, je nemiren, spreminja razpoloženja. Lahko je celo zmeden in pade v komo, poleg tega pa ima pogosto še povečana jetra in blago zlatenico. Hipertirotična kriza je smrtno nevarna in zahteva takojšnje ukrepanje. Obremenitev srca lahko privede do nevarnih motenj ritma in šokovnega stanja.
Zdravljenje
Hipertiroidizem zdravimo z zdravili, kirurško ali z dajanjem radioaktivnega joda. Vsak način ima prednosti in slabosti.Ščitnica za normalno delovanje potrebuje majhne količine joda, medtem ko velike količine joda preprečijo čezmerno nastajanje ščitničnih hormonov, kar se uporablja v zdravljenju hipertirotične krize ali ob pripravi na kirurški poseg. Tako zdravljenje ni primerno za daljši čas.
Od zdravil se najpogosteje uporablja propiltiouracil ali metilmazol. Obe zdravili v šestih tednih do treh mesecih obvladata čezmerno delovanje ščitnice. Z večjimi odmerki je mogoče učinek doseči še veliko prej, vendar je tveganje za nezaželene spremljajoče pojave, npr. alergijo (izpuščaj), slabost, izgubo okusa ali zmanjšano delovanje kostnega mozga, večje. Posledica slednjega je zmanjšano število belih krvnih celic. S tem postane telo neodporno za okužbe, tako da je bolnikovo življenje ogroženo.
Pretirano delovanje ščitnice zdravimo tudi z radioaktivnim jodom, ki ščitnično tkivo uniči. Radioaktivni jod večino radioaktivnosti prinese ščitnici, celotnemu telesu pa minimalno. Odmerek joda naj bi okvaril ravno toliko tkiva, kolikor je potrebno, da bi ščitnica spet normalno delovala. Vendar večinoma takšno zdravljenje privede do hipotiroidizma (nezadostnega delovanja ščitnice), zaradi katerega mora bolnik vse življenje vsak dan prejemati nadomestne ščitnične hormone. Eno leto po zdravljenju z radioaktivnim jodom ima hipertiroidizem 25 odstotkov ljudi, a odstotek z vsakim letom narašča. Pomislek, da radioaktivni jod povzroča raka, ni bil potrjen. Radioaktivni jod ni primeren za nosečnice, ker prehaja skozi posteljico in bi okvaril ščitnico ploda.
Kirurška odstranitev ščitnice ali tiroidektomija je primerna za mlajše ljudi , ki imajo ščitnico zelo povečano, ali za tiste, ki so preobčutljivi za zdravila za zdravljenje hipertiroidizma. Poseg je trajno uspešen pri 90 odstotkih bolnikov.
PREMAJHNO DELOVANJE ŠČITNICE – HIPOTIROIDIZEM
O hipotiroidizmu govorimo, kadar ščitnica tvori premalo ščitničnih hormonov. Hudo obliko hipotiroidizma imenujemo miksedem. Vzrokov za nastanek je več, najpogosteje pa ga povzroči Hashimotov tiroiditisu, pri katerem je ščitnica pogosto povečana, hipotiroidizem pa nastopi po več letih, saj ščitnično tkivo propada postopoma. Zelo pogosto do hipotiroidizma pride po zdravljenju hipertiroidizma, predvsem z radioaktivnim jodom ali z operacijo.
Splošno znano je tudi, da ščitnica slabše deluje tistim ljudem, ki s hrano zaužijejo premalo joda. Najbolj tipičen znak je golšavost, ki jo je mogoče preprečiti z jodiranjem soli.
Znaki so sprva nejasni
Pomanjkanje ščitničnih hormonov povzroči, da telo začne delovati upočasnjeno. Ker so znaki dokaj postopni in neizraziti, jih pogosto pripišemo depresiji.
Bolnik je v obraz zabuhel, ima otopel izraz na obrazu, hripav glas, govori počasi, veke ima napol spuščene. Mnogi se zredijo, trpijo zaradi zaprtja in slabo prenašajo mraz. Lasje se zredčijo in postanejo zelo suhi, kožna guba je zadebeljena, površina kože je hrapava in suha. Pogosto se pojavi sindrom karpalnega kanala, kar povzroča mravljinčenje in bolečine v rokah. Srčni utrip je počasen, dlani in podplati imajo bledo oranžen nadih, obrvi so ob straneh skoraj brez dlak. Starejši ljudje postanejo zmedeni in pozabljivi, tako da so zelo podobni tistim z alzheimerjevo boleznijo ali drugimi oblikami demence.
Če hipotiroidizem ni zdravljen, lahko sčasoma povzroči anemijo, znižanje telesne temperature in odpovedovanje srca. Stanje se stopnjuje do zmedenosti, motene zavesti ali celo kome (miksedemska koma), ki je smrtno nevarno stanje, pri katerem je dihanje upočasnjeno, prav tako pa je upočasnjen tudi pretok krvi skozi možgane. Neposredno lahko miksedemsko komo sprožijo izpostavljenost mrazu, okužbe, poškodba ali pomirjevala.
Zdravljenje
Hipotiroidizem zdravimo z zdravili. Zdravljenje pri starejših začnemo postopoma z manjšimi odmerki, saj bi večji lahko povzročili burne stranske pojave. Odmerek je pravilen, ko dosežemo primerno raven TSH. Bolnik jemlje zdravila vse življenje. V primeru miksedemske kome bolnik prejme ščitnične hormone intravensko.
TIROIDITIS ALI VNETJE ŠČITNICE
Tiroiditis je vnetje ščitnice, ki se pogosto razvije v prehoden hipotiroidizem. Ščitnica pa je lahko tudi vneta, ne da bi vnetje motilo njeno delovanje. Pri vnetju ločimo tri vrste in sicer Hashimotov tiroiditis, subakutni granulomatozni tiroiditis in tihi limfocitni tiroiditis.
Hashimotov tiroiditis
Hashimotov tiroiditis (avtoimunski tiroiditis) je najpogostejša oblika vnetja in tudi najpogostejši vzrok za slabše delovanje ščitnice. Osemkrat pogosteje napade ženske kot moške, včasih pa napade tudi več družinskih članov.
Prvi znak vnetja je neboleče povečanje ščitnice, ki ga bolnik občuti kot nabrekel vrat. Pogosto imajo bolniki tudi katere druge spremljajoče bolezni, denimo sladkorno bolezen tipa 1, slabše delujoče nadledvične žleze in obščitnice ali pa zbolijo za drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot je vnetni revmatizem, denimo.Zdravnik postavi diagnozo na osnovi izvida določitve protiteles na ščitnično tkivo, ki jih najdemo v krvnem vzorcu, in na podlagi klinične slike. Obenem izmeri raven ščitničnih hormonov.
Za Hashimotov tiroiditis ni specifičnega zdravljenjea. Večina obolelih sčasoma razvije hipotiroidizem, zaradi katerega nato vse življenje nadomestno prejemajo hormone. Zaradi dodajanja ščitničnih hormonov se povečana ščitnica zmanjša.
Subakutni granulomatozni tiroiditis
Subakutni granulomatozni tiroiditis verjetno povzroči virus. Značilno je, da se pojavi nenadoma, najpogosteje med virusnimi okužbami, ko bolnik toži zaradi bolečin v žrelu, na koncu pa se izkaže, da je boleč pravzaprav vrat v predelu ščitnice.
Ta postane zelo občutljiva na dotik, bolnik ima obenem zmerno povišano telesno temperaturo (37 - 38oC). Bolečina se širi iz enega dela vratu v drugega, v čeljust in v ušesa in se stopnjuje ob premikanju glave in pri požiranju. Subakutni granulomatozni tiroiditis lahko zamenjamo za zobobol ali okužbo ušes in vratu.Zaradi okužbe ščitnica pospešeno izloča ščitnične hormone, kar vodi v hipertiroidizem, ki mu sledi prehoden hipotiroidizem. Bolnik je zelo utrujen.
Večina bolnikov povsem ozdravi v nekaj mesecih. Zdravljenje poteka konzervativno z nesteroidnimi antirevmatiki ali s kortikosteroidi.
Tihi limfocitni tiroiditis
Tihi limfocitni tiroiditis se najpogosteje pojavi pri ženskah po porodu. Ščitnica se neboleče poveča. Več tednov ali mesecev ima bolnik povečano delovanje ščitnice, ki mu sledi slabše delovanje, nato se delovanje ščitnice postopoma normalizira. Zdravljenje ni potrebno oz. je potrebno zgolj prehodno, če je motnja v delovanju zelo izrazita.
RAK NA ŠČITNICI
Ščitnica je pogosto tudi tarča rakavih obolenj. Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, ki so jim obsevali glavo, vrat, prsni koš (v preteklosti so takšna obsevanja opravljali celo zaradi nekaterih benignih bolezni). Rakava tvorba v ščitnici zraste kot majhen vozlič, le redko se poveča cela ščitnica. Večina ščitničnih vozličev ni karcinomskih in ščitnični rak je načeloma ozdravljiv.
Na karcinom posumimo, če je vozlič en sam, če ni delujoč oziroma ne tvori hormonov, če je čvrst, trd in hitro raste. Neboleča bula na vratu ponavadi nakazuje rak ščitnice. Ko zdravnik otipa vozlič v ščitnici, bolnika napoti na dodatne preiskave. Scintigrafija ščitnice odkrije, ali je vozlič delujoč: če ni, je verjetno rakav. Ultrazvok ščitnice odkrije, ali je vozlič čvrst ali napolnjen s tekočino. S tanko iglo odvzame zdravnik vzorec tkiva iz vozliča in ugotovi njegovo sestavo.
Ločimo štiri tipe raka na ščitnici: papilarni, folikularni, anaplastični in medularni karcinom. Najpogostejši je prvi, torej papilarni, ki se pojavlja pri 60 do 70 odstotkih obolelih, ženske pa so dva do trikrat bolj ogrožene. Rakave spremembe na ščitnici zdravijo kirurško, kjer z operacijo odstranijo celotni reženj, v katerem je vozlič, zraven tega pa še bezgavke, pri medularnem karcinomu pa je treba odstraniti celotno ščitnico. Preživetje in odzivnost na zdravljenje je odvisno od mnogih dejavnikov, med drugim tudi od tipa karcinoma.
(Prirejeno po knjigi Veliki zdravstveni priročnik, MSD, Založba Mladinska knjiga, 2000)
ZNAKI BOLEZNI ŠČITNICE
Hipertiroidizem / čezmerna količina ščitničnih hormonov
Hitro bitje srca
Visok krvni tlak
Vlažna koža in pospešeno potenje
Drhtenje in tresenje
Živčnost
Povečan apetit in hkratno hujšanje
Motnje spanja
Pogosto odvajanje blata, driska
Šibkost
Zadebeljena koža goleni
Nabrekle veke, pordele in izbuljene oči
Preobčutljivost oči za svetlobo
Zmedenost
Hipotiroidizem / nezadostna količina ščitničnih hormonov
počasno bitje srca
Hripavost
Zabuhel obraz
Redke obrvi
Zapiranje vek
Slabo prenašanje mraza
Zaprtje
Pvečanje telesne teže
Redki suhi lasje
Suha luskast koža goleni
Sindrom karpalnega kanala
Zmedenost, depresija
Demenca
ŠČITNICA - DELOVANJE
Ščitnica izloča hormone, ki nadzorujejo hitrost poteka presnovnih procesov v telesu.
Ščitnični hormoni spodbujajo telesna tkiva k tvorbi beljakovin in večji porabi kisika. Ko celice pospešeno delujejo, so tudi telesni organi aktivnejši.
Ščitnična hormona sta dva, tiroksin in trijodotironin. Tiroksin (T4) nastaja v ščitnici in le blago pospešuje presnovo v telesu. 80 odstotkov tiroksina se v jetrih in drugih organih spremeni v presnovno aktivnejšo obliko, trijodotironin (T3), v 20 odstotkih pa se trijodotironin tvori v sami ščitnici. Potrebe v telesu narekujejo ritem presnove T4 v T3.
Glavnina T4 in T3 je vezana na določene beljakovine v krvi. Hormona sta aktivna le, ko nista vezana na beljakovino. Tako telo vzdržuje pravilno raven hormonov, ki so trenutno potrebni za nemoteno presnovo v telesu.Za pravilno delovanje ščitnice morajo usklajeno delovati: hipotalamus, hipofiza, ščitnica, beljakovine, ki v krvi vežejo ščitnične hormone, v jetrih in drugih tkivih pa mora tudi ustrezno potekati pretvorba T4 v T3.
Za tvorbo hormonov potrebuje ščitnica jod, ki je prisoten v vodi in hrani. Ščitnica ga prestreže ter ga vgradi v ščitnične hormone. Ko hormoni svojo nalogo opravijo, se nekaj joda ponovno uporabi za tvorbo novih hormonskih zalog.V telesu je raven ščitničnih hormonov skrbno nadzorovana.
Hipotalamus tvori Tirotropin sproščujoči hormon (TRH), ki hipofizo spodbudi k tvorbi tirotropnega hormona (TSH). Tirotropni hormon spodbuja ščitnico k tvorbi ščitničnih hormonov. Ko je v krvi prisotna zadostna količina ščitničnih hormonov, se tvorba TSH v hipofizi zmanjša; ponovno se poveča, ko raven ščitničnih hormonov v krvi upade. Žleza deluje po načelu negativne povratne zveze.
Za pravilno delovanje ščitnice morajo usklajeno delovati: hipotalamus, hipofiza, ščitnica, beljakovine, ki v krvi vežejo ščitnične hormone, v jetrih in drugih tkivih pa mora tudi ustrezno potekati pretvorba T4 v T3.
_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazadnje urejal/a Daisy 15 Dec 2010 21:50; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
