Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

nina · Pridružen/-a: 29.12. 2006, 13:31 Prispevkov: 1

Pozdravljeni!
ŽE nekaj časa prebiram zgodbe na tem forumu včeraj pa sem se tudi sama prijavila, ker sem nekako ugotovila, da v vsej tej zmešnjavi, ki jo trenutno preživljam nisem sama. Kaj se je pravzaprav zgodilo z mano?
V mesecu maju 2006 sem v službi dobila nek čuden napad in odpeljali so me z rešilcem. Prva diagnoza je bil epileptični napad, a so vse mogoče preiskave kazale drugače. Po dveh mesecih preiskav sem izvedela da je moja ščitnica bolna, oziroma z besedami mojega zdravnika, da je brez funkcije, ker je skoraj razpadla (točno te besede je uporabil). moj TSh je bil 20. Diagnoza Hypothreosis, dobila sem zdravila Euthyrox 50 mg. Po dveh mesecih mi je dozo zvišal na 70 mg in pred kratkim na 100 mg. Zadnja diagnoza Avtoimuna tireopatija. Najbolj me skrbi, da so deli moje ščitnice cistični in po besedah zdravnika je opaziti začetek rasti golše. Odkrito mi je povedal, da bolezen prehitro napreduje. Sprva se nisem obremenjevala s to boleznijo vzela sem jo kot prehodno virozo, a kmalu sem začela opažati za za enake aktivnosti kot prej porabljam več časa, da sem razdražljiva, da mi več ne uspeva v medsebojnih odnosih z bližnjimi ljudmi. Na kocko sem v kratkem času postavila tudi svoj zakon. Ne vem, ali je kriva bolezen, ali sem se drugače spremenila. Vsi okrog mene me že nekaj časa opozarjajo da preveč delam, da sem deloholik, kar je verjetno res, saj 20 ur mojega dne zavzema služba in ker mi to ni bilo dovolj sem vpisala še magisterij, ki ga sedaj z muko končujem, kajti nekje na tej poti sem izgubila motivacijo. Spim po tri ure, pa še takrat se mučim. Nekako se ne morem sprijazniti s tem, da moram pri svojih 30 letih jemati tablete in po besedah zdravnika do konca življenja. Vsak dan se sprašujem kaj če bo še slabše. Dve leti sem pridno telovadila, tekla skoraj vsak dan, se ukvarjala s fitnesom in pazila na prehrano, sedaj sem za to izgubila pravo voljo, oz. se moram prav boriti sama s seboj, da delam tisto v čemer sem prej uživala. Prav ta boj me uničuje, zdi se mi da padam in padam in da ni videti prostora za pristanek.
Po branju tega formuma sem včasih potolažena drugič prestrašena, saj ne vem kaj me še čaka. Vem, veliko je podobnih zgodb, ki so že bile napisana, a vseeno bi si močno želela kakšnega nasveta, izkušnje, kakršnokoli lučko na koncu temnega tunela v katrem sem se znašla. Zavedam se tega, da je na svetu veliko še bolj bolnih ljudi, a trenutno se mi zdi, da mene moja bolezen uničuje in sem brez volje do vsega, včasih imam celo čudne misli, da bi vse skupaj sama končala, a se v istem hipu opomnim, da moram na tem svetu še nekaj narediti.
Upam, da s svojim prvim pisanjem nisem preveč zatežila.
Hvala.
Nina

Tina · Objavljeno: 30 Dec 2006 15:29 Naslov sporočila:

Normalno, da se tako pocutis. Tezko bi nasla katero, ki je hipo in je polna energije. Pa se potem, ko je vse v redu nic ne deluje vec tako kot prej. Kot prvo je nujno, da izprezes in das telesu pocitek. Predvsem psihicni. Migaj pa kar, ker bo pot nazaj k stari kondiciji tezka, ce bos obsedela. Glede na to da si deloholik sem prepricana, da si dovolj trmasta, da bos speljala to prehodno obdobje. Se pa pripravi, da bos verjetno zmogla manj narediti, da bos bolj razdrazljiva, se prej utrudila. Ni pa nujno. Poznam take, ki cvetijo kot nekoc. Sprememba je edino tabletka. Saj ni to nic groznega, pa res malo casa ti vzame Wink

Od mene si na slabsem, ker ti raste golsa in ne ves kje se bo to ustavilo. To je po mojem precejsen psihicen udarec, sploh pri teh letih. Ampak s tem se bos ukvarjala kasneje. Ker ne ves kako se bo bolezen razvijala, se prepusti casu in se imej rada zdaj, vsak dan posebej. Probleme bos resevala sproti. Bodi vesela, da imas diagnozo in terapijo. Marsikatera ima zaradi prepozno odkrite bolezni posledice, ki jo bodo verjetno spremljale celo zivljenje. S tem mislim marsikaj hujsega kot je utrujenost, razdrazljivost, megla v glavi...

lp
Tina

Neva · Objavljeno: 02 Jan 2007 15:01 Naslov sporočila:

Nina,

razumem tvoje težave, ker vem, da so vsakomur njegoveo težave najpomembnejše in najhujše. Pa tudi prav je tako. Tako lahko izražamo, da se imamo radi in začnemo zase delati.

Tinino pismo je zelo prijetno in ti je povedal to, kar bi tudi jaz. Imej se rada, povej, če želiš pogovor z nami osebno in se bomo dobile. Bolezen morda res ne bo nič manjša, bo pa pristop morda drugačen.

Vesela bom, če ti lahko pomagamo.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

čebelica · Pridružen/-a: 31.05. 2006, 12:46 Prispevkov: 54

Draga Nina,

Res te je zgodaj doletela diagnoza, saj je tudi mene, pri 28-tih, pa doleteva tudi mlajše, celo otroke. Na začetku je res udarec, vendar se moraš sprijazniti in iti naprej. Vem kaj doživljaš, tudi meni je bilo tako hudo, da sem razmišljala, da bi končala, da se ni vredno tako mučit... Pa sem prešla to fazo in trenutno živim normalno kot prej, le z jutranjo tabletko.
Dejstvo pa je, da se boš morala malo ustaviti in narediti tudi kaj zase, ker te bo to tako ali drugače uničilo ( tudi brez diagnoze bi te). Ozri se okoli, vprašaj se kaj hočeš od življenja in začni 'živeti', doživljati sebe in pa predvsem uživati to dargoceno življenje.

Hormoni se ti bodo čez čas uredili. Sama si pa med tem lahko pomagaš s sproščanjem, avtogenim treningom, jogo.

Vse dobro in predvsem pazi nase.

Lara · Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270

Ok, če se bo še kdo vprašu zakaj pri njegovih letih ga bom stepla, ker ščitnica ni vezana toliko na starejše ljudi Mad

1. tablete niso nič hudega, js jih bom jemala do konca življenja pa se mi sploh ne zdi problem - so nekaj običajnega kot dihanje
2. Življenje je neki kar je treba polno uživat, naj vas ena ščitnica pri tem ne ustavi!!!!!
3. Miljone ljudi je na slabšem kot vi, vsak nosi svoj križ.
4. Življenje je kdaj tudi zafrknjeno, kje pa piše da bomo vedno srečni
5. Na onkološkem bolniki ne jamrajo tolko kot ve.

Nočem nobenga užalit ali karkoli :D , samo živite dalje in ne pustite ščitnici da postane vaš šef. Mr. Green

butterfly · Pridružen/-a: 09.01. 2007, 11:24 Prispevkov: 10

ja Lara js se strinjam s tabo.
pa ščitnica res ni problem starejših oseb ker vedno več mladih zboleva. js recimo sm zvedela za bolezen pri 8 letih pa so to še zadnji hip ugotovili...in evo me s pomočjo majcene tabletke sm po desetih letih še vedno med živimi :D tko da...glavo gor Wink

_________________
uživaj vsak dan kot bi bil zadnji!

mami · Objavljeno: 12 Jan 2007 17:32 Naslov sporočila:

Nina naj te "potolažim", to se dogaja tudi otrokom in sicer moja hči, ki je stara 11 let ima hashimotov tiroiditis (avtoimunsko vnetje ščitnice).
Terapijo ima enako kot ti 100 ug dnevno 2 tabletki. Težava pa je v tem da ji težko dopovem da je nujno da vzame zdravila, ker jih zelo težko pogoltne, razlog je psihičen.
Je zelo razdražjiva in velikokrat utrujena. Če pa pozabi vzeti tablete oziroma jih noče vzeti takoj ko jo spomnim in "težim", pa to nekaj dni zaporedoma da jaz nisem vedela. Potem je neko jutro rekla da se zelo slabo počuti in se je kar ulegla na sedežno in ni zmogla iti v šolo, čeprav v šolo zelo rada hodi. Potem je morala vzeti zdravila pred mano in po približno treh urah je bila zopet sposobna funkcionirati. Potem pa ji še jaz moram obvezno "pridigati".
Tako da je to še veliko težje razumeti otroku. Poleg tega pa moram tudi jaz vsak dan nadzorovati ali je res vzela zdravila.

mami
_________________
mami

Pikapolonica · Objavljeno: 12 Jan 2007 19:54 Naslov sporočila:

Ja pri hornomih je zelo pomembno, da se jemljejo redno, sicer povzrocajo nihanja v pocutju in razpolozenju, ki jih opisujete.
Hcerki razlozite, da njeno telo ne more normalno delovat, ce zdravila ne jemlje redno ali pa ga sploh ne vzame. Zdravilo se v telesu razgradi sele v sedmih dneh, tako da takojsnjega ucinka ni, se pa pozna, ce ne jemlje redno.
Lp Pika

Lara · Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270

Si poskusila ji zdrobit tablete? Mislim da bi potem lažje jih pogoltnila, pri 11ih tudi js nism zmogla pogoltnit tabletm kljub temu da so bile majhne (za prehlad sem jih dobila). :)

mami · Objavljeno: 13 Jan 2007 22:00 Naslov sporočila:

Ne zdrobiti jih pa še nisem poskusila, hvala za idejo.
_________________
mami

Pikapolonica · Objavljeno: 14 Jan 2007 20:42 Naslov sporočila:

No tabletke Eltroxina so res zelo drobne in gotovo lahko pogoltne 4 mm tabletko. Drobit jih ni dobro, ker so ta zdravila dokaj mocna, kar pomeni, da se pozna, ce recimo koscek pri drobljenju zgubite. Predvsem pa jih je potrebno vzeti na tesce, da se res popolnoma absorbirajo.
Lp Pika

Lara · Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270

Tudi eltroxin je lahko za otroka velika tableta, še posebi če se mu upirajo. Js vedno jih pijem na tešče ker zjutro nisem vajena jesti. Po moje je boljše da se jih zdrobi ter jih popije, kot pa da jih ne. Wink

Barbara · Objavljeno: 15 Jan 2007 22:13 Naslov sporočila:

če lahko jaz mojega triletnega sina le z besedami prepričam, sredi noči, ko je ves zaspan, bolan, ... da spije zdravilo (čeprav sirup, po kateremu mu je tudi že brnilo žellodec), sem prepričana, da lahko tudi mami svojo hčerko prepriča, da jo mora obvezno vsako jutro brez izjem pogoltniti. Z voljo se vse da!

Lara · Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270

Niso vsi otroci enaki in ko nekoga v nekaj prisilimo dobi v večini primerov do tistega odpor. Zdaj, tista punčka ne sme dobit odpora ker verjetno niso le prehodne tablete. Cool

Zato je boljše malo bolj na nežno in če zdrobit tableto pomaga, je boljše tako. Sicer pa 10 let je več kot 3, starejši otroci imajo več volje do upiranja in več razmišljajo. Wink

Boljše da otrok sam spozna zakaj je nekaj dobro kot pa da ga prisilimo. Volja je pomemben faktor, vendar ne od nekoga drugega (tudi če gre za mamo) ampak lastna.

Barbara · Objavljeno: 16 Jan 2007 10:29 Naslov sporočila:

Lara, se strinjam s teboj, ampak nikjer nisem napisala prisiliti! Prepričati je čisto nekaj drugega kot prisiliti. Pa naj dodam še besedo razložiti.
lp

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli