Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

sonček21

Pozdravljeni vsi skupaj, metuljčice in metuljčki...

Upam, da ste lepo praznovali in da ste imele/i čim manj zdravstvenih težav. Kakorkoli vam vsem želim veliko sreče, predvsem pa ogromno ZDRAVJA!
Nekaj sem vam že zadnjič na kratko napisala o mojih težavah, sedaj pa sem se odločila, da vam opišem celotno kalvarijo. Mogoče se bo kdo v njej našel, in si s tem pravočasno pomagal ali pa bo kdo meni pomagal s kakim nasvetom – dobrodošel bo .
Začelo se je leto dni po rojstvu drugega sina, ko sem bila stara 24 let. Sedaj jih bom pa 52... Nekega večera sem jedla ribe, drug dan pa sem imela občutek kot bi se mi zapičila ribja kost v grlu. Ob požiranju pa sem vedno bolj čutila kot bi pojedla ogromen ''cmok'' in bi se ob vsakem vnovičnem požiranju zmanjševal. Mislila sem, da je vzrok moje težave res ribja kost, zato sem šla k zdravniku. Ker je ugotovil, da imam težave s ščitnico, sem šla k endokrinologu in tako se je pričelo zdravljenje. Od tedaj sem vsako leto morala na redne kontrole in slikanje, pila sem vobenol zaradi hipertiroze obeh režnjev. Ker so se v njej pojavljali vozli, so me večkrat punktirali (odvzeli vzorce), saj je vedno bolj rasla. Eden od endokrinologov me je hotel poslati na zdravljenje z radioaktivnim jodom, ko sem bila stara 30 let. Ker pa sta bil dva zdravnika različnih mnenj, sta se skregala in na koncu me nista poslala na terapijo (vedno se sprašujem, kaj bi bilo z mano, če bi na terapijo šla...čeprav nesmiselno, sem še vedno v dvomih).
Tako pa so se moje težave le še stopnjevale – dušenje, tremor, stiskanje srca (kot bi me nekdo z bodečo rokavico prijemal za srce), hitro sem se utrudila (stopnice so bile zame kot Mount Everest), bila sem razdražena, občasno me je napadala volčja lakota in še marsikaj bi se našlo, vendar je že dolgo nazaj. V življenju pa so bile še druge skrbi, ki so pripomogle k dodatnemu poslabšanju. Z možem imava obrt, ki je takrat kar lepo tekla (tudi zaradi velikega garanja in naporov); imela sva veliko dela in skrbi, saj sva imela 7 ljudi zaposlenih in veliko zunanjih sodelavcev. Težko je razumeti takšno breme, če sam človek ne izkusi. Potem se je vse čez noč ustavilo – izgubili smo južni trg in začele so se velike težave in skrbi, ki te še psihično dotolčejo. Med vso to ''potjo'' pa sva z možem in posledično tudi starejšim sinom imela težave – mlajšemu sinu so namreč diagnosticirali redko bolezen – ''Oliere'' in je od svojega 3 pa do 18 leta imel kar 10 operacij. Krajšala se mu je desna noga, zato so mu jo s pomočjo aparata in operacij morali podaljšati za 24cm. To pa so bila dolgotrajna obdobja njegovega okrevanja po vsaki operaciji, kar pa je pomenilo veliko veliko trpljenja, problemov in skrbi, predvsem pa odrekanja (vsemu). Splačalo se je vse, saj je uspelo (hvala bogu!!), vendar so vse te skrbi pustile neizbrisne sledi – psihične strese, ki so le še pripomogli k iztiritvi ščitnice, saj je ta takrat dobesedno podivjala.
Pri 38 letih sem tako dobila močno alergijo po celem telesu, kljub temu, da glede na teste naj ne bi bila alergična na nič. Psihičnega izvora so napisala zdravniki...
Nato pa lepega dne sledi paničen napad, razbijanje srca (210 na minuto), drisko sem dobila...
v bolnici so me pregledali, naredili ekg, vse BP.... Ironija – uradno vse v najlepšem redu, hormoni pa podivjani! No, saj veste, kako to gre. Začela sem hoditi vsepovsod, kjer bi mi lahko pomagali, poskušala vse možnosti (od homeopatskih zdravil, pa reiki-ja, do bioenergetikov,...), psihiatrične bolnice pa me je rešil psihoterapevt in mojster reiki-ja. Nekaj časa sem nato pila antidepresive, medtem pa me je endokrinolog nagovarjal naj grem na operacijo, toda bala sem se (mislila sem si: ''Pod nož je zadnja možnost.''). Po 4 letih hudih problemov s ščitnico in psiho, sem se odločila in prepričala, da se je res drugače ne da zmanjšati (bila je močno prevelika) in sem šla pod nož. Operacija je dejansko uspela, tudi postoperativno sem se skoraj 3 dni počutila v redu. Tretji dan ponoči pa so me napadli takšni krči, da se ne da opisat. Ugotovili so, da sem ostala popolnoma brez kalcija v telesu , zato sem v bolnici ostala še dodatnih 17 dni, da so mi kalcij s pomočjo infuzije spravili v normalo. Ostala sem namreč brez obščitnične žleze, ki proizvaja kalcij v telesu in tako si ga moram vsak dan dodajati 1500mg + pijem Rocatrol (D vitamin zaradi katerega se kalcij lažje veže v telesu) + pijem še Euthyrox 150mg. Kalcij in D vitamin si moram sama kupovat, ker se ju ne da dobit na recept.
Moji hormoni so sedaj dokaj v normali, saj se je vse nekako umirilo. Občasno imam še napade panike, črne depresije in tremorja. Je pa sedaj tukaj tudi menopavza, ki mi dela precej težav (kot da bi morala imeti maratono trpljenja brez konca...), zato tudi pijem hormone. Počasi pa se ureja tudi to... Neizmerno sem hvaležna možu, ki mi je brezpogojno stal ob strani in me vozil ''od Poncija do Pilata'', da sva dala mojo kalvarijo skozi. Tukaj pa se je na žalost začela njegova kalvarija, saj je zbolel tudi on pa za sladkorno (stresi). Imel je že več operacij na očeh – izgubil je vid na eno oko, na drugo pa vidi le 40%. Sedaj ga čaka še na tem očesu operacija, katere uspeh pa je vprašljiv – obstaja verjetnost, da oslepi še na tega. Kruta je...
Edina svetla točka zadnje čase, ki mene in moža razveseljuje in dviga iz globin depresije je najina prva vnučka Elin, njeno slikico pa vam prilagam, da boste videli kakšen angelček je...

Upam, da mi boste oprostili, ker sem bila dolga, toda odleglo mi je...
Berem, da imate podobne probleme kot jaz in upam, da se jih boste rešili prej, kot sem se jih sama.
Nevenka – dovolila si mi, da te tikam :). Videla sem te v oddaji Dobro jutro, zato sem tudi prosila nevesto, če mi pomaga z računalnikom, saj nisem ravno prijateljica z njim :D. Imam namreč zlato nevesto, ki vse napiše zame in mi natisne na papir, da si preberem vaše prispevke. In tudi s tem, kar sem danes napisala, bo imela veliko dela . Hvala ji, dala ji bom enega velikega poljubčka :).

Lep pozdrav vsem skupaj in še enkrat brez zamere, ampak zgodba življenja ne more biti kratka. Vsaj moja ne...

Hvala vam

Sonja

[img]http://www.moj-album.com/uredi/darcica6/4637422/?os=6318995[/img]

Sabrina · Objavljeno: 06 Jan 2007 22:37 Naslov sporočila:

Sonček!
Upam, da bo šlo od sedaj naprej samo še navzgor. Tudi sama sem kar 15 let hodila okrog zdravnikov, ki so menili, da sem samo nervozna, preden so mi postavili diagnozo Confused

.
Sedaj pa je tako, da je enkrat boljše, drugič slabše. Ampak nekako gre Wink

Pozdrav,
_________________
sABrINA

Neva · Objavljeno: 06 Jan 2007 23:27 Naslov sporočila:

Sonček, hvala za tvojo zgodbo in verjetno si že prebral, da bomo na srečanju v Lj, 8. jan. 07 govorili prav o obščitničnih žlezah in posledicah.

upam, da se nam boš lahko pridružila.

Za konec bi ti rekla le to: mnoge težave si modro premagala, zato so ti sedaj prišli na pomoč angeli. Zaslušiljo res velik poljub.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Neva · Objavljeno: 06 Jan 2007 23:32 Naslov sporočila:

Sonček Primorski, sem preverila in ugotoivla, da si spraševala za skupino v Novi Gorici. Torej, verjetno te ne bo na našem srečanju, ampak se bomo o tem vseeno pogovarjai in ti sporočim.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

sonček21 · Objavljeno: 07 Jan 2007 10:06 Naslov sporočila:

Hvala Neva,

na vaše srečanje žal ne bom mogla priti, bi pa bila zelo hvaležna, če bi lahko po srečanju dobila kak povzetek vsega ali pa če boste odprli kakšno debato na forumu. Te, ki ne morejo priti, bi lahko marsikaj zanimalo, ne? Mene tudi :D in pa bi z veseljem se pridružila vaši skupini, če oziroma ko boste v Novi gorici.

za zdaj pa lep pozdravček vam in vsem angelom, ki me spremljajo (no, saj tudi tebi in vsem, ki tu sodelujejo bi lahko tako rekli, ne?) Wink

Sonja

mariposa · Pridružen/-a: 14.01. 2007, 22:16 Prispevkov: 6

sonček21 · Objavljeno: 19 Jan 2007 10:59 Naslov sporočila:

Mariposa,
moja kolegica ima kronično vnetje ščitnice, ki ji sploh ne dela. Jemlje pa ravno tako Euthyrox, ki je nadomestil Vobenol. Samo v količini je možna razlika (koliko kdo jemlje). Koliko ga jemlješ ti?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli