 |
Metuljčica - naša klepetalnica
Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Lencha
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:01
Prispevkov: 195
|
 Objavljeno: 23 Mar 2007 23:56 Naslov sporočila: |
 |
|
Oj!
Najbrž se ne smem uvrstit tekmovanja, kajne, Nevenka? :) :D  :P 
Ja, glede šibanja srčka...meni je nažigalo okrog 100 v mirovanju, v gibanju pa od 120 do 150, ko sem bila hipo. Zdaj imam menda bolj primeren odmerek, ker je v mirovanju okrog 70, pri športanju pa...hja, če z razširjenimi krili fajn letam  po igrišču, je tudi 130, pri kolesarjenju pa okrog 100, če ni prav hud klanec.
Najbrž je res ZELO pomemben odmerek tiroksina, da je telo v hormonskem ravnovesju.
Je pa tako...ljubi ali ne ljubi...si ne pustim, da me lenoba premami!  Velikokrat bi se raje ulegla pred TV in si privoščila skledo hrustljavega čipsa  , kot da grem na badminton 3x tedensko. Ampak se zbrcam, ker to pač delam zase. In največkrat je tako, da delam praktično ves dan in potem jo mahnem kar direkt iz službe na igrišče...2x ob 19ih in 1x ob 20:30. Kolesarjenje pa v glavnem med vikendi. Super je!
Definitivno sem za vzgled!
Vse dobro,
Lenča :P |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57
Prispevkov: 1472
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 24 Mar 2007 00:01 Naslov sporočila: |
|
|
No in takih potrebujemo še več. Čim več. Saj se vsi zavedamo, da delamo ZASE, le od zavedanja do dejanja je še predolga pot. A v družbi Lenče ne bo dolgčas. Pridružimo se ji vsaj tukaj, bo gotoovo obrodilo uspehe.
_________________
Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lencha
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:01
Prispevkov: 195
|
| Objavljeno: 24 Mar 2007 00:17 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, Nevenka! Saj veš, kako sem bila na tleh pred par leti. Ne bi si spet kaj takega privoščila, je bilo prehudo. Ko si poln energije in življenja, pa kar naenkrat padeš v klet in se sprašuješ o smislu življenja  , se marsikaj obrne. Prav počasi začneš razmišljat, če morda vseeno ne bi bilo pametno začet s kakšnimi tri minutnimi sprehodi, ker za kaj več nimaš energije. Ampak po VELIKO mesecih in z OGROMNO dobre volje se daleč pride, tudi če si Hashi.
Verjemite! Splača se! :P
papa
Lenča |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56
Prispevkov: 658
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 26 Mar 2007 08:17 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla Lencica :)
lepo, da si prifrfotala spet med nas  .
Hm ja, ti si po moje en redek primer ;-). Se strinjam, da se z mocno voljo in veliko potrpezljivosti doseze marsikaj in se stanje lahko zelo izboljsa, vendar po moje tile sinteticni hormoni ne delujejo za vse ljudi idealno in je treba vcasih tudi sprejeti hm nove meje. Jaz se namrec pogosto poskusam preganjat cez njih, pa potem cutim posledice, se pravi tudi pretirana zagnanost ni dobra. Predvsem se je treba naucit potrpezljivosti, da smo vesele tudi majhnega napredka. Ceprav smo vcasih lazile po dvatisicakih, se je treba pohvalit tudi za vsak sprehod in vsak napredek, ki ga s to boleznijo dosezemo, sicer lahko stalno dozivljamo frustracije, da ni vec vse tako kot je bilo prej...Skratka sama sem zavzela stalisce, da zdaj pravzaprav tudi lezem po dvatisocakih, samo da so tokrat to izzivi, ki jih predstavlja ta bolezen in kako se z njo spopadamo. To je lahko precej vecji izziv kot prilest na Triglav ali Mont Blanc. Predvsem pa nek mentalni trening psihicne trdnosti, volje in potrpezljivosti, kar je koristno tudi na drugih podrocjih v zivljenju ;-).
Torej nismo vse Metuljcice lenobne, ker ne igramo badmintona in po moje tudi ob pravem odmerku zdravil vcasih enostavno ne gre. To je treba sprejet, poslusat svoje telo in prilagodit nacin zivljenja (ampak ne v posedanje pred TV in basanje s cipsom, ampak k malce manjsi aktivnosti, ki nam jo narekuje telo).
Lp Pika |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lencha
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:01
Prispevkov: 195
|
| Objavljeno: 26 Mar 2007 23:57 Naslov sporočila: |
|
|
Oj!
Dej, dej, dej...Pikapoka! Nehi bit spet občutljivka! Saj veš, da ni letelo na lenobo nikogar, razen na mojo. Še kako dobro vem, kakšno je stanje Hashijev...in ti tudi, kako sem se vlekla naokoli in travmirala in najedala vse naokrog. Ja, najbrž imam srečo, da se še kar dobro počutim. In moji začetki, ko sem iz SUPER kondicije in polne energije padla na dno. Več kot leto sem rabila, da sem sploh začela migat (res kratki sprehodi) in o športanju sploh nisem razmišljala. Šest let je že od teh začetkov...kar dolga doba. Ko najdeš notranji mir in pravi odmerek tiroksina, gre lažje. In ko potem še nehaš samo o svoji bolezni razmišljat in se kar naprej opazovat (kdaj se mi zvrti, kdaj mi srce narobe kucne, zakaj nimam energije, zakaj srce podivja in zakaj bije prepočasi, kje vse so novi izpuščaji in kateri me najbolj srbi , kaj me boli in kaj vse mi ne štima)  , je lažje počet še kaj drugega. Res je hudič, ko nekateri začnejo živet samo še za svojo bolezen,...eni jo prav negujejo in se pogovarjajo samo še o tem. Poznam kar precej primerkov. What a life?! 
Pa še tabletka za zbijanje cukra zjutraj in zvečer, pa redukcija hrane, pa še kaj...me na srečo ne spravi v obup. Ampak če človek dobro premisli, da pri 41. pred zajtrkom poješ dve tabletki Eltroxina, ob zajtrku tabletko Glucophaga in ponovi vajo še pri večerji, da lahko dokaj normalno funkcionira, to res ni ravno vzpodbudno...kot kakšna mamca pri 90tih v domu za ostarele. Ampak sem srečna, da sploh obstaja ta kemija, ki me ohranja...tako, kot pač sem. Je treba pogledat s svetlega konca :P in kljub tegobam, ki nas pestijo, dati prednosti ŽIVLJENJU!
Star pregovor pravi, da je življenje prekratko, da bi ga preresno jemali. Torej...Let's do it!
Vse dobro in no hard feelings! :D
papa
Lenča |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
roža
Pridružen/-a: 15.01. 2007, 22:28
Prispevkov: 253
Kraj: Vransko
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 00:47 Naslov sporočila: |
|
|
....
_________________
Sem kemik in ne zdravnik!
Za svoje zdravje je dobro več vedeti!
Roža
Nazadnje urejal/a roža 12 Nov 2010 16:57; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Tisa
Pridružen/-a: 09.10. 2006, 14:57
Prispevkov: 14
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 07:12 Naslov sporočila: |
|
|
| kdaj pa si bila na radiojodu? jaz sem bila 16. februarja in imam kontrolo čez dva tedna - v tem času pa nimam nobenih tabletk! moj srčni utrip pa je, kot sem že omenila vedno čez 100 (110-120)! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56
Prispevkov: 658
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 08:25 Naslov sporočila: |
|
|
:) :) :) nene saj ni blo tko misljeno...
Hotla sem samo poudarit, da ta bolezen ni tako preprosta (kot pogosto hocejo tudi zdravniki prikazat), da ce pojes pravi odmerek hormoncka, je pa vse dobro...Mislim, da ni tako...Ko je scitnica zdrava, ves cas prilagaja nivo potrebnega hormona glede na porabo, torej s konstantnim odmerkom ne moremo nikoli dosec normalnega pocutja, ker je enkrat prevec drugic premalo...
V glavnem hotela sem samo poudarit, da ni treba, da ima kdo slabo vest, ce ni tako zelo aktiven...ker vcasih pac ne gre. Jasno se ni treba stalno s tem ukvarjat, sama imam samo krajse epizode, ko sem malce bolj studiozna hehe... No, noben ekstrem ni dober ;-).
No, v glavnem jasno no hard feelings, bolj se je nanasalo na bolezen samo, kot na tvoj kometar ;-). Sportat pa hm po meri, kolikor kdo zmore.
lp Pika |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
roža
Pridružen/-a: 15.01. 2007, 22:28
Prispevkov: 253
Kraj: Vransko
|
| Objavljeno: 27 Mar 2007 13:34 Naslov sporočila: |
|
|
....
_________________
Sem kemik in ne zdravnik!
Za svoje zdravje je dobro več vedeti!
Roža
Nazadnje urejal/a roža 12 Nov 2010 16:56; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lencha
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:01
Prispevkov: 195
|
| Objavljeno: 28 Mar 2007 21:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, PikaPoka ... točno vem, o čem govoriš...pa tudi te že poznam...občutljivka si tako in tako. Nič slabega...
Jaz nikoli ne vzamem osebno, če kdo pove svoje mnenje, tudi če je moje mišljenje povsem drugačno...se pa skušam kaj naučit. In predvsem cenim vsakega, ki je pripravljen svoje izkušnje deliti z nami in seveda z mano.
Aja, praviš, da si študiozna...SUPER, kar na plan z novostmi.
Seveda se strinjam, kar praviš...vsak naj najde svoj ritem in se angažira po svojih zmožnostih. Kakorkoli vzameš, športanje ne škodi, če se ga lotimo počasi, z občutkom in prilagodimo sebi in svojemu stanju. Tako kot pri hrani, športanju in še pri čem ... počasi in z užitkom, pa bo vse super.
Držte se,
papa
Lenča |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
stephanie
Pridružen/-a: 05.06. 2006, 21:50
Prispevkov: 28
|
| Objavljeno: 29 Mar 2007 14:14 Naslov sporočila: |
|
|
moj blaž (trenutno je doma po drugi dozi radiojoda) dopoldan sicer rad spi, potem pa gre vsak dan na daljši treking (dve uri hoje)v hrib /do višine cca 800 m) ali pa na orbitrek.
Drugače sem pa vesela, da se je naučil sam skrbeti zase (tu mislim želodec).
Bi vas pa nekaj prosila:
če lahko zapišete kakšen jedilnik, ali recept, da bo dobil kakšno novo idejo.
hvala vam
mama Milena |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
GozdnaVila
Pridružen/-a: 09.08. 2006, 09:43
Prispevkov: 325
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
