Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov Metuljčica - naša klepetalnica
Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




ščitnica ... duhovnost
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov -> Uživajmo življenje
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
moonica



Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33
Prispevkov: 31
Kraj: Nova Gorica

PrispevekObjavljeno: 28 Jun 2007 14:10    Naslov sporočila: ščitnica ... duhovnost Odgovori s citatom

Skopirano s strani http://www.rudimark.info/o_boleznih.htm ... mogoče komu pride prav ... Sama najraje preberem kaj z zdravstvenega vidika in vidika alternative, duhovnosti ...

LEP POZDRAVČEK !

_________
Ščitnica

Kot vse žleze z notranjim izločanjem je tudi ščitnica zelo energetsko odvisen organ, kar pomeni, da imajo energetska neravnovesja velik vpliv na njeno delovanje. Ker je naše energetsko stanje v neposredni povezavi z našim psihičnim stanjem, to pomeni, da je delovanje žlez z notranjim izločanjem precej odvisno od našega psihičnega stanja. Obenem pa to tudi pomeni, da je z energetskim obravnavanjem mogoče razmeroma dobro popraviti njihovo delovanje.



Ščitnica je pomembna žleza. Njeno zmanjšano delovanje lahko povzroči slabšo presnovo in s tem omejeno delovanje celotnega organizma, posledice so lenobnost, zaspanost, utrujenost, pomanjkanje zbranosti, počasen srčni utrip, slaba prebava, izpadanje las, spremembe na koži. Prekomerno delovanje ščitnice ima za posledice povečano telesno temperaturo, čezmerno potenje, povečan srčni utrip, razdražljivost, nemir, hujšanje kljub dobremu teku, prebavne motnje.



Vzroki za energetsko porušeno stanje in s tem za nepravilno delovanje ščitnice so občutki, da ne moremo delati tega, kar bi hoteli, ker nas nekdo ali nekaj pri tem ovira. Zmanjkuje nam časa, moči, priložnosti, občutek, da ne moremo biti ustvarjalni, ker nas nekaj omejuje, občutek, da se ne znamo ali ne moremo postaviti zase oziroma za to, kar nam pripada, občutek, da si ne upamo povedati, kar mislimo, itn. Vzroki okvirno sovpadajo s tistimi, ki se nanašajo na peti center zavesti, ki je na območju grla in pomeni realizacijo nalog, načrtov, idej.



Glede na to, da ljudje zmoremo marsikaj, le malo svojih potencialov pa v življenju tudi uporabljamo, so težave s ščitnico lahko tudi sporočilo, da tudi na tem področju zaostajamo za svojim življenjskim načrtom.



Težave s ščitnico so pogostejše pri ženskah, ker so poleg službe obremenjene tudi z gospodinjstvom in jim zato zmanjkuje časa, da bi lahko naredile vse, kar si načrtujejo. Svoje prispeva tudi preživeta miselnost, da ženskam določene stvari niso dosegljive. Da temu največkrat ni tako, lahko ugotovimo v stanju širšega zavedanja, ko odkrijemo vzroke za nedoseganje svojih ciljev v sebi.



Vzporedno s težavami ščitnice se pogosto pojavijo še druge tako imenovane avtoimunske bolezni zato, ker so vzroki podobni ali posledični. Pri tem moramo upoštevati vpliv naše miselnosti, programiranje našega uma na naše življenje, kot je opisano že v prejšnjih temah. Če pogosto razmišljamo o tem, kako smo zaradi težav s ščitnico omejevani in za marsikaj prikrajšani, to pomeni, da se s svojo miselnostjo obrnemo proti sebi, se bo po določenem času proti nam obrnil tudi imunski sistem.

Težave s ščitnico imajo pogosto tudi tisti, ki mislijo, da lahko delajo, kar hočejo. Ker ponavadi tako ne gre, imajo občutek, da jih okoliščine, okolje ali ljudje omejujejo.



Z energetskim obravnavanjem je mogoče delovanje ščitnice občutno izboljšati, za trajno ozdravitev je pa treba odpraviti vzroke oziroma spremeniti, prilagoditi miselnost danim okoliščinam, če so te vzrok za težave ščitnice.

Če čutimo kepo v grlu, kot se temu običajno reče in preiskave nič ne pokažejo, je vzrok zanjo energetske narave. V tem primeru je tak občutek razmeroma lahko odpraviti, se pa lahko spet pojavi, če še ostanejo tisti miselni vzorci, ki ga ustvarjajo.

Z nekaj volje za spremembo miselnosti in energetsko obravnavo je mogoče težave ščitnice in njene posledice kar dobro obvladovati. Ali je težave mogoče trajno odpraviti je pa odvisno od stanja ščitnice in od tega, koliko bomo dosledni pri celostnem obravnavanju vzrokov težav.
_________________
*******************
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Daisy
Administrator foruma


Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 28 Jun 2007 15:27    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Se popolnoma strinjam s teboj in tudi sama sem ob pojavu bolezni in ob vzrokih, ki so mi bolezen (po mojem mnenju) povzročili, krepko zajadrala v te vode - razmišljanja o sami sebi, o svojem načinu razmišljanja, o spremembah, ki jih moram uresničiti.

In vse to se lahko naredi, če človek hoče. Če se primerjam pred boleznijo in sedaj, vidim, da sem veliko naredila na sebi in ponosna sem na to. Sicer me verjetno ne bi niti bilo več med živimi ali pa bi vsled vsega kar me je doletelo zadnjih 10-15 let vsa depresivna čepela kje v kakšnem kotu.

Zato je padla ideja za tale kotiček foruma, da bi se tu pogovarjali o tem - o sebi, doživljanjih bolezni po psihićni - duhovno plati, o spremebah, ki jih začutimo, pa jih lahko ali težko vpeljemo v svoje življenje... o tem, kako doživljamo življenje...
Ker verjamem, da s spremembo miselnosti in svoje notranje naravnanosti spreminjamo svoj energetski potencial in s tem izboljšujemo pretok energije, ki izboljša stanje vsake naše celice....

_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
moonica



Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33
Prispevkov: 31
Kraj: Nova Gorica

PrispevekObjavljeno: 28 Jun 2007 22:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

daisy krasno si tole napisala ... in iz tvojih besed je prav čutiti moč ... SUPER SI !!! ... se metuljčice in metuljčki tudi sestajate, priredite srečanje foruma ??
_________________
*******************
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Daisy
Administrator foruma


Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 29 Jun 2007 11:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sestajamo se enkrat mesečno, samo sedaj so dopusti...
Zadnje srečanje smo imeli na Rožniku - za ljubljansko skupino in vse ostale, ki so so se nam želeli pridružiti, jeseni pa s srečanji nadaljujemo. Občasno inano tusi "vseslovensko" -uradno srečanje z organiziranimi predavanji ali čim drugim zanimivim... :))

Si iz Ljubljane ? Malo si oglej na forumu kje vse imamo skupine.
Sicer pa so vsi dobrodošli v vseh skupinah - kjer in kadarkoli ti pač ustreza.

Smo tudi včlanjeni, kdor ima možnost, plača članarino 25 Eur.
Vsekakor je fino, če imamo čimveč vpisanih / registriranih članov.
:)
_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Daisy
Administrator foruma


Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2007 19:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Za Natasho 8977 (in seveda še koga drugega) - nadaljevanje pogovora o duhovnosti in bioenergiji iz rubrike "bolezni".Arrow

Ja, vse to še predobro poznam. Vse to sem dala skozi in vse kar si napisala se je skorajda enako dogajalo meni. Pa še kaj zraven - pri bolezni, v družinskem krogu - partnerstvu, s starši, v službi - in pe bi lahko naštevala..
Včasih sem veliko pisala na lunin net, (tam imam tudi blog) in tam se iz mojih (predvsem starejših) postov vidi, kako razmišljam in kako gledam na bolezen. Večkat sem že napisala, da je to verjetno najboljše, kar se mi je zgodilo v življenju, ker sem se tako globoko in korenito spremenila in našla smisel življenja in postala srečna.

Živim popolnoma normalno, športam, kolesarim, smučam, plavam... v glavnem me ne boli nič - razen kadar pride do ponovitve bolezni, ko pač pride čas "tretmajev" - pri meni je to bodisi operacija, alil pa obsevanje s KT. Ampak glede na moje gledanje na te stvari, komaj čakam, da se poberem in produžim dalje. Nimam časa za valjanje v postelji ali samopomilovanje.
Igram klavir, kitaro, začela sem slikati, barvat mandale, slikat na steklo, začela sem se celo ubadat (študirat) tarot - mi je blazno zanimivo - bolj kot recimo astrologija in trenutno sem vsa zakopana v knjigo in simbole :D :D :D :D Naštudirane imam skorajda vse pomembnejše knjige s podroćja duhovnosti, kitajsko medicino, prehrano vseh vrst, meditacije in še bi lahko naštevala...

Bolečin nimam, ker jih znam na nek način odpraviti (fizično ali pa v glavi - imam že kar nekaj let reiki, ki mi zelo pomaga, predvsem pa tibetanske vaje in pa shiatsu vaje za meridiane, pa medtiacije za čakre, Tao zadeve in še in še... ) Energije imam toliko, da mi je že kar nekaj bioenergetikov, pa celo radiestezist in astrolog rekel, da bolezni v meni sploh ni - je ne vidijo. Uravnovešam pa energijo z meditacijo, predvsem tudi vizualizacijo, ki mi zelo pomaga - je izjemno močno orodje za zdravje . Mislim, da se znam močno povezat z energijo in se nafilat kot na bencinski pumpi . ali pa uravnovešam energijo s fizičnimi vajami - odvisno kaj čutim da potrebujem - na katerem meridianu, ali mi manjka Jina ali Janga... (večinoma sem prekurjena in potrebujem Jin, to je zelo očitno tudi pri prehrani.. če pa se pravilno prehranjujem, problemov praktično nimam).

Glede na vse, kar je za mano, pa bi lahko sesuta nekje ležala za čoškom in se smilila sama sebi in bi me vse bolelo.. Pa mi ne pride na misel.

Pred kratkim sem doživela vsled nekaterih dogodkov še eno zelo pomembno "spoznanje" - če naj temu tako rečem - gre seveda za enega preobratov v moji globini - ki mi je omogočilo oprostiti določene stvari sami sebi - ker tega dolgo nisem zmogla - to mi je bilo najtežje. Sedaj sem kot prerojena in se počutim lahko kot Metuljčica :D

Skratka, naredila sem ogromno na sebi in še delam, ker je to najlepši izziv življenja, ki lahko postane prijetno kot igra... ko ga enkrat gledaš s tega stališča.

Zato sem tudi odprla tole področje Uživajmo življenje, ker bi rada da se pogovarjamo o teh rečeh, lahko bi tudi komu kaj svetovala, izkušenj imam res veliko - rada bi pomagala drugim, če jim le lahko.

Ker življenje je res lahko tudi zelo,zelo prijhetno, a ne? Laughing

_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
natasha8977



Pridružen/-a: 22.06. 2007, 22:33
Prispevkov: 19
Kraj: koper

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2007 20:57    Naslov sporočila: :)pa sem te našla Odgovori s citatom

Če bi vedela, da je pod tem naslovom govora o duhovnosti, bi resnično že prej pisala raje tu, kot pa na tisti del foruma pod bolezni. Zanimivo da je bilo veliko ogledov, da pa razen tebe tam ni nihče ničesar pripomnil. Zgleda da ljudje povsod, ne samo tu v mojem Kopru, še vedno verjamejo predvsem medicini. Škoda, ne vedo kaj vse izgubijo s tem, res.
Prečudovito je bilo prebirati tvoje pismo, veš. :) V njem je resnično čutiti toliko pozitivne energije, da je je nekaj prišlo tudi tukaj k meni. :) Trenutno namreč spet preživljam eno tistih nesrečnih življenjskih obdobij, ko se počutim kot bi bila v slepi ulici iz katere pa ne vidim izhoda. Grrrrr. Sad Najbolj kar mi gre na živce je pravzaprav to, da VEM zakaj vse to, da so to stvari, ki sem jih že zdavnaj razumela in vnesla v svoje življenje, da pa jih trenutno ne zmorem udejanjiti. Sem preživljala že veliko težje trenutke, pravzaprav bi o današnjem celo lahko rekla, da ni niti nič posebnega, vendar je toliko nakopičenega na kupu, da mi je enostavno vsega preveč. Vsi mi pravijo, da sem zelo močna ženska in me imajo kot za nek vzor, jaz pa se počutim vse, samo to ne. In kar je še najbolj bedno: menjam razpoloženje vsakih nekaj ur ali pa celo minut. Sem namreč pred zelo veliko odločitvijo, ki bo tako ali drugače zelo veliko vplivala na naše življenje. In na žalost to ni neka stvar, ki jo lahko prepustim času, ampak obratno, s časom se bližam dnevu, ko se bom resnično morala odločiti, kaj narediti. In ta prevelika odgovornost me trenutno dobesedno ubija! Moj notranji glas mi pravi: verjemi, vse je na pravem mestu, za vse bo poskrbljeno, vse je ok, ne sekiraj se, zberi se.... Razumsko vse to vem, ampak teenutno to ne zmorem prenesti v prakso, res ne razumem zakaj. Moj način življenja in razmišljanja je namreč že vsaj 10 let prav tak. Živim za danes in zdaj, verjamem, več ali manj se ne sekiram, zavedam se boga, ki mi stoji ob strani, verjamem vanj..... Zdaj pa, kot da nisem več jaz, kot da sem se vrnila za najmanj 13 let nazaj!!! Ogabno se počutim s tem razmišljanjem v svoji glavi. Sama sebe ne prenašam več, ko se vidim tako. Sad
Vem, da bo tudi to življenjsko obdobje minilo in da bo potem spet posijalo sonce, vendar priznam da me vse skupaj že zelo utruja. Še nekaj let nazaj je izgledalo, da sem si končno kolikor toliko uredila življenje in vsi smo živeli več ali manj srečni in veseli. Vsaj tako se je meni zdelo. Potem pa so začele padati bombe. Pa spet nekaj malega zatišja, zdaj pa spet. In zdaj na koncu, kot novi izziv še izvem, da ima sin slabše delovanje ščitnice. Ufff Sad
Sorry ker te morim z vsemi temi neumnostmi, hotela sem samo da veš, da čeprav vem veliko stvari in čeprav učim druge, da nisem ravno idealna. Pravzaprav po tem, kar si napisala o svojem življenju bi lahko celo rekla, da si te bom z veseljem vzela za vzor. Super si, res. :) Mogoče pa bo meni čez nekaj let tudi uspelo dozoreti na tvoj nivo. Resnično bi si želela, da bi se to zgodilo. Na trenutke se mi celo zazdi, da sem že tam, potem pa mi življenje samo pokaže, da očitno še ni tako. Sad...Ti na srečo več nimaš takih padcev in kriz, kajne?
Res sem zadovoljna, da sem te spoznala. Še ena slučajnost? :) Če ne bi moj sin dobil zo diagnozo, se to ne bi zgodilo. Torej je najbrž tudi zato moralo to priti...da spoznam tebe. :) To pa ni niti tako slabo, prej obratno, zelo dobro je, ja. :)
_________________
Nataša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Yahoo Messenger - naslov
Daisy
Administrator foruma


Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2007 21:48    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pa saj veš. da slučajnosti ni... to so nam povedali če pred 10 leti v Celestinski... in to življenje dokazuje vsak dan... Ljudje se srečamo, ko se potrebujemo in se oddaljimo, ko si ne prinašamo več nič "novega", ko se ne izpolnjujemo več..

O seveda imam tudi jaz še padce... saj nismo mašine, da bi kar pritisnili na gumb in se spremenili. Meni so rekli - ko misliš, da si že vse osvojil in se spremenil, dobiš test - kot izpit - da oni tam gor vidijo, koliko znaš Pa kako si potem užaljen šokiran, češ - oh, to sem pa že zdavnaj odpustila iz sebe - saj to sem pa že "predelala" - jok - nisem še čisto....Crying or Very sad

Jaz pravim - bolj ko se spreminjaš, hitreje se postaviš spet na noge - kot tisti pajac, ki ima v riti obtežitev in se gunca. Včasih se je guncal dneve, tedne; sedaj se ure, dneve... Gunca pa seveda se, ker sicer bi bili že tako super, da bi šli lahko kar tja gor, ker bi tu dol ne imeli več kaj delat :D

Odločitve so težke, vsaka pa je prava - samo posledice in "šola" ki jo potegnemo iz tega so potem različne... Tu ti lahko pomaga samo tvoja intuicija, razum nas ponavadi zapelje v čudne vode.. V intuiciji so že vsebovane vse pretekle izkušnje, zato ne potrebuješ analize... In intuicija ti da možnost prave izbire tudi takrat, ko ti razum divje buta za kako reč, da NE to in NE ono....

Če bi mi rada kaj več povedala ali kaj vprwašala, mi lahko pišeš na ZS, če ti lahko kaj pomagam, čeprav ti odločanje v nobenem primeru ne gine....
Tudi sama sem imela kar dolgo časa polno kriz - 17 let... zbolela sem, izubila oba starša, sesulo se mi je partnerstvo - kar je trajalo kar nekaj časa in je bilo zame ful boleče... v službi sem imela nekaj časa sranje, da ne govorim o ponavljanju bolezni (kar je bilo po vsej verjetnosti le rezultat vsega..)... imam pač smolo, da imam tak tip raka, ki metatsazira in izgleda, da se mi jeseni obeta spet nova odisejada po bolnicah.... če ne že prej...

Sicer pa stvari trajajo in imajo svoje značilne faze. Da pokapiraš da se moraš spremeniti in začeti drugače živeti, in tudi kako in kaj - je še najmanj.
Da pa začneš res spontano in vsak trenutek drugače živeti in misliti, iz dna samega sebe, pa traja leta in to je vaja, trening, dril in nenehno opazovanje in "popravljanje smeri" - samega sebe. Ampak se da.

Vse se da, le da traja....

_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
natasha8977



Pridružen/-a: 22.06. 2007, 22:33
Prispevkov: 19
Kraj: koper

PrispevekObjavljeno: 01 Jul 2007 22:37    Naslov sporočila: hm Odgovori s citatom

Mislim, da bi bilo pri meni vse lažje, če ne bi imela prav vsega na svojih ramenih. Veš, kaj si včasih želim?! Da bi bila vsaj za nekaj ur lahko spet otrok in bi nekdo drug skrbel zame in ne bi bilo stalno meni potrebno skrbeti za druge. Da mi ne bi bilo potrebno vsaj za nekaj ur biti tako zelo odgovorna tudi za druge, ampak samo zase. Da bi lahko samo obstajala, brez mislit. Da bi lahko poletela in ostala tam vsaj za nekaj dni.... Uh, sem prezahtevna, vem, ampak trenutno je vse skupaj tako preveč nabito z vsem, da si včasih zaželim, da bi zaspala in se zbudila šele ko bo vsega skupaj konec. In vendar, kot si super napisala, so to vse samo preizkušnje, ki mi dajo jasno na znanje, da na koncu koncev le še nisem dovolj dozorela in da bom morala še pošteno delati na sebi preden bom lahko zares ponosna sama nase. Bo kar treba zavihati rokave, kot izgleda, ja. :)
Res je, zmeraj to ponavljam tudi mojima otrokoma: ne obstajajo dobre in niti slabe odločitve. So samo odločitve, ki pa prav vse imajo svoje posledice, take ali drugačne. In ravno zaradi teh takih ali drugačnih posledic te dni toliko razglabljam o temu, kar me muči. Karkoli se bom namreč odločila, ne bo ok. Sad In predvsem, moram to odločitev sprejeti tudi v imenu svojih otrok, to pa mi je še najtežje. Kar se mene tiče, sem že navajena vse delati po svojem šestem čutu, tako da sploh ne bi niti za sekundo razmišljala o tem, če se ne bi šlo tudi za moja dva otroka. Tako pa.... Uh, kakšna velika odgovornost biti mama. Confused
Imaš tudi ti kaj otrok? Si se tudi ti kdaj znašla pred kakšno preveliko odgovornostjo? Si ravno tako poslušala samo svoj šesti čut? (Če si oven po horoskopu, najbrž ja. :D )
_________________
Nataša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Yahoo Messenger - naslov
Daisy
Administrator foruma


Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15
Prispevkov: 1286
Kraj: Ljubljana

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2007 08:10    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Sem ti odpisala na ZS.
Odločitev ni treba sprejemati v imenu otrok. Dovolj sta stara, da se lahko pogovorite in jima razložiš zakaj gre in zakaj si se odločila - kot se pač boš.

Ja, imam tri sinove. Kar se tiče materialne eksistence nisem bila še nikoli v takem položaju.
Kar se tiče zdravja in ostalih psihično-čustvenih reči, pa me je že marsikaj dajalo..

Nisem oven, sem levinja :D :D Wink , dostikrat zelo inpulzivna in odreagiram preden dobro razmislim, kar pa je dostikrat bolj pozitivno kot ne..

Vendar se moraš v tvojem primeru tudi malo skalkulirtati - predvsem pa iti naprej s pozitivnim zaupanjem... Seveda je to neke vrste BLA,BLA... ampak če tega ne boš imela, itak ne boš preživela. Tako da vsaj v svojem naravnanju nimaš izbire.

Ne želi si umika in miru na tak način da kar zgineš - tako sem si jaz včasih želela, pa sem pristala v umiku - v bolnici !!!

_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
moonica



Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33
Prispevkov: 31
Kraj: Nova Gorica

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2007 13:16    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

daisy je napisal/a:


Si iz Ljubljane ?
:)


ne, sem iz S primorske (nova gorica) ... a mogoče mi jeseni rata pridet tudi do lj. na srečanje ... prou lušno mi je, da sem se vam pridružila !

natasha8977 - čimveč volje, energije ti želim, drži se! daisy ti je dala fajn nasvete, si bom tudi sama še enkrat prebrala napisano in malo razmislila ... se mi pa zdi, da vse kaže na to, da je sedaj spet pri meni tisti čas, ko bo treba nekaj ukrent, ko me 'nekaj' opominja na to, da je čas za delo na sebi ... včasih, ko se stvari izboljšajo kar pozabimo na to in potem pride kaj neprijetnega, da nas spomni ...
_________________
*******************
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
moonica



Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33
Prispevkov: 31
Kraj: Nova Gorica

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2007 13:23    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

zdaj sem prebrala še debato pod bolezni ...

tudi jaz sem pristaš alternativne medicine, dostikrat je najbolje jo kombinirati z uradno medicino, odvisno kaj komu je oz. na kateri stopnji je - duhovno gledano ... včasih nam verjetno tud zaradi tega alternativa ne pomaga, ker še nismo pripravljeni na to ... ne vem ... razmišljam pač ... sem patud jaz sigurna, da tiso - VSE JE V GLAVI - popolnoma drži !! na žalost pa drži tudi to, da je tisto v glavi težko spremenit oz. težko se je prepustit, da se spremeni potem razmišljanje ...
_________________
*******************
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
cekinčica



Pridružen/-a: 01.06. 2007, 11:48
Prispevkov: 49
Kraj: LJUBLJANA

PrispevekObjavljeno: 02 Jul 2007 19:47    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dekleta,

prebiram vaše besede in moram še sama napisati par besed: verjamem v bioenergijo, ker sem jo doživela na svoji koži. Pred leti mi je pomagala, da sem zanosila, že takrat pa mi je tudi bioenergetičarka povedala, da imam težave s ščitnico. Pa jih nisem imela. Pa jih je zaznala. In res so se pokazale.
No, morda Natasha8977 se res preveč ukvarjamo z nazivi bolezni, pa so moje težave res nastale iz psihe, preutrujenosti in pomanjkanja spanja in zmanjšane odpornosti. Morda je tako s tvojim sinom, veš v puberteti se marsikaj zalomi, telo hitro raste, psiha je občutljiva, pa se stvari destabilizirajo. Pomembno je to, da se naučiš poslušati in opazovati, da spoznaš svoje telo in misli, da znaš odreagirati. Sita sem ljudi, ki te vedno primerjajo z drugimi, kako bi moral izgledati in kakšen bi moral biti. Tebi se je tvoj sin zdel len. Imel je očitno razloge, da poležava. Joj, kako smo ljudje nespametni. Ne razumi me narobe, te ne kritiziram, samo naglas razmišljam... :o
In prav je, da si pomislila da je morda bolan. Vsekakor se splača narediti vse, da ugotoviš, kaj je z njim in kako mu lahko pomagaš.Ali pa si lahko pod tvojim izkušenim vodenjem pomaga sam. Saj praviš, da imaš čudežne roke in glava je tudi postala zrelejša v letih tvojih težav.
Sama si v tem primeru - ščitnice - še ne upam stopiti na alternativno pot. Počutim se sicer slabo, pa vendar ne tako zelo, bojim se reakcije, ker vem, da znam slabo odreagirati na bioterapije. Imam 3 malčke, za katere moram imeti energije preveč, pa saj veš kako je z vsemi opravili, ki jih moramo postoriti ženske. Pa še rada imam lepo in urejeno okoli sebe. Pa smo tam. trenutno sem v fazi ugotavljanja, kako daleč se je moje bolezensko stanje razvilo, potem pa bom verjetno ostala na povečevanju doze zdravil in primerni prehrani za mojo bolezen. morda kasneje, ko otroci odrastejo ali vsaj, ko bodo večji, stopim do bioenergetika. Lahko se zgodi, da bo prepozno, a trenutno res ne zmorem. Čeprav verjamem, da je možno zadeve spraviti v red. Očitno ni pravi čas za to, čeprav sem forum našla ravno ob pravem času.
Hvala vsem, ki odgovarjate na moja vprašanje in pomisleke. :D

Pozdrav,Cekinčica
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
natasha8977



Pridružen/-a: 22.06. 2007, 22:33
Prispevkov: 19
Kraj: koper

PrispevekObjavljeno: 07 Jul 2007 00:58    Naslov sporočila: Hm, Cekinčica Odgovori s citatom

Ravno zato, ker imaš tri majhne otroke, bi morala zase poskrbeti že zdaj. Zdaj, ko še zmoreš. Kaj se bo zgodilo, če naenkrat ne boš več zmogla? Če ne boš zmogla niti najosnovnejšega? Niti jih pošteno pocrkljati? Verjamem, da do tega ne bo prišlo, in vendar me je življenje naučilo, da raje prej vse dobro premislim in se pripravim na najhujše, potem je vse lažje. V zvezi s tem bi ti rada priporočila eno res dobro knjigo: Dale Carnegie: Kako premagati zaskrbljenost. Ne vem, če si jo mogoče že prebrala, vem samo to, da je meni odprla oči in mi pomagala resnično zaživeti, predvsem zato, ker se z branjem ugotovila, da pravzaprav že od nekdaj živim po tej knjigi in da je tako popolnoma pravilno. Jaz pa sem se vedno obsojala, ker nisem bila kot vsi drugi! Confused Očitno sem vedno živela bolj nagonsko, kar pa mi je na žalost prineslo tudi to, da so me vedno vsi malo bolj čudno gledali, ker sem bila precej drugačna od njih. Zdaj pa se mi na srečo že leta to ne dogaja več in to predvsem zato, ker si ne dovolim več pokazati se drugačna, tam kjer to ni potrebno. Priznam, da sem precej dobra filmska igralka, aha. Wink
Kar pa se tiče lenobe mojega sina. Veš, pravzaprav so to trdili predvsem zdravniki, jaz sem jih že od malega opozarjala, da je preveč neroden, da je nekaj narobe z njegovim telesnim razvojem in da bi najbrž bilo potrebno, da se ga dobro pregleda. Pa je bilo vsem jasno, da potrebuje samo to, da se vpiše v kakšen šport pa da bo vse minilo. In tako so tekla leta in na koncu smo ugotovili, da sem še enkrat imela prav jaz, na žalost. Sad
Kar se tvoje dozorelosti za alternativno medicino tiče, ti predlagam samo tole. Zberi se in razmisli, zakaj se je tako bojiš. In zakaj ti služi ta bolezen. Takrat, pred skoraj 13 leti, sem se zavedala samo enega: če ne bi mogla ozdraveti, potem mi ne bi imel kdo pomagati spraviti gor moja dva otroka, zato sem morala ozdraveti, tudi pod silo. Na žalost ali na srečo, tudi sedaj nimam nobenega, na katerega bi lahko računala, v primeru, da se mi kaj zgodi. In tudi to mi pomaga, da vztrajam, saj se dobro zavedam, da bi v primeru, da resno zbolim, sin moral v zavod, saj nimamo nobenega, ki bi ga lahko vzel k sebi. Zato...sem enostavno zdrava, saj mi drugega ne preostane. Kaj pa ti? :)
Res je, moje roke tudi zdravijo in moja želja je, da bi imela majhno sobico, v kateri bi delala terapije in pomagala ljudem. In vem, da bo to tudi prej ko slej prišlo. Preden pa se to zgodi, moram najprej postaviti popolnoma na mesto svoje življenje, zato da bom ljudem lahko nudila kar največ. :) Sem pa tudi naredila že kar nekaj malih čudežev. In sem res ponosna nanje, poleg tega pa so mi le-ti bili tudi kot neko znamenje, da je dejansko to moja življenjska pot. In vem, da bom nekoč delala prav to in morda tudi samo to. Ko bo pravi čas za to, seveda. :)
Daisy, zdaj pa vem, zakaj sva si tako podobni. :) Ti si lev po horoskopu, jaz pa oven. :) Sorodna znaka, oba ognjena. Oba impulsivna in trmasta. :) Veš, kaj. Raje sem impulsivna in brez dlake na jeziku, kot pa preveč premišljena. Pravzaprav vedno ko preveč razmišljam, na koncu iz tega ne pride prav nič dobrega. Ko pa delam nagonsko, se vedno na koncu vse dobro izteče. Ti nimaš teh izkušenj? :)
Zdaj pa še eno vprašanje? Dekleta, ste slišale za zdravilni post ob vodi in sadnih ter zelenjavnih sokovih? Ste ga kdaj tudi provale narediti? :)
Za danes bo to kar dovolj, saj je že zelo pozna ura, jaz pa moram vstati nekaj pred šesto, torej bi morala že zdavnaj spat. Pa vendar si nisem mogla kaj, da ne bi malo poklepetala z vami in tako je čas prinesel dve zjutraj. Confused Pa nič zato. :) Vesela sem, da nas je toliko, ki se skušamo razumeti med sabo in si pomagati in iskreno upam, da bo tako še naprej. :)
Lahko noč vsem skupaj. :)
_________________
Nataša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Yahoo Messenger - naslov
natasha8977



Pridružen/-a: 22.06. 2007, 22:33
Prispevkov: 19
Kraj: koper

PrispevekObjavljeno: 07 Jul 2007 01:01    Naslov sporočila: Ja Odgovori s citatom

Moonica, imaš kaj časa kakšen torek zjutraj recimo? Vsak torek sem v goriških koncih, če te je volja, bi se lahko kdaj dobili, da se pogovoriva o teh stvareh. Si za? :)
_________________
Nataša
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Yahoo Messenger - naslov
moonica



Pridružen/-a: 27.06. 2007, 18:33
Prispevkov: 31
Kraj: Nova Gorica

PrispevekObjavljeno: 08 Jul 2007 16:30    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

živjo natasha!
v juliju ne bo šlo, v avgustu pa se lahko zmeniva, bi bilo super :)
ostaneva na vezi, prou ?

pa vsem zaželim še lep teden !
_________________
*******************
LP!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov -> Uživajmo življenje
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
Stran 1 od 2

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.