Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57
Prispevkov: 1472
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 28 Jul 2006 21:25 Naslov sporočila: Posledice (motnje) pomanjkanja joda |
 |
|
Posledice (motnje) pomanjkanja joda Podhranjenost je neposredni in posredni vzrok za več kot polovico smrti otrok po svetu (blizu 6 milijonov otrok, starih manj kot 5 let letno) – to je delež, ki se ne more primerjati s posledicami nobene infekcijske bolezni po kugi in je vzrok, ki bi se dal preprečiti. Več milijonov otrok, ki kljub podhranjenosti preživi, so invalidi, slabše odporni proti boleznim in intelelktualno ohromeli. Podhranjenost ogroža poleg otrok tudi ženske, družine in posledično celotno družbo. Dolgo časa so podhranjenost razumeli kot posledico revščine, sedaj pa jo vedno bolj razumemo tudi kot njen vzrok. V medijih podhranjenost kot svetovni problem vzbuja malo pozornosti, verjetno zato ker je neopazna (tiha nuja). Najhujše oblike podhranjenosti so v centralni Afriki in S Koreji. V Afriki je vsak tretji otrok podhranjen. Polovica otrok v J Aziji je podhranjenih. Podhranjenost ne pomeni le, ali otrok poteši lakoto ali ne, če jo poteši, je lahko še zmeraj podhranjen. Podhranjenost se pojavlja v več oblikah; lahko gre za pomanjkanje beljakovin, energetskih snovi ali za pomanjkanje mikrohranilnih snovi. Mikrohranilne snovi, ki jih telo potrebuje v majhnih količinah, igrajo vodilno vlogo pri proizvajanju encimov, hormonov in drugih elementov, ki pomagajo pri reguliranju rastiter vplivajo na razvoj in delovanje imunskega in reprodukcijskega sistema. Pravilna vsebovanost teh snovi v organizmu je še posebej pomembna v zgodnjem otroštvu, v obdobju hitre rasti, nosečnosti in dojenja. Leta 1990 je bilo na državniškem vrhu za otroke ugotovljeno, da so pri otrocih in ženskah v državah v razvoju izpostavljene predvsem tri mikrohranljive snovi: železo, jod in A vitamin. Veliko število otrok trpi več oblik podhranjenosti istočasno. 226 milijonov otrok je zaradi tega razloga slabše razvitih in so nižje rasti, kot naj bi bili za svojo starost. Skoraj 183 milijonov otrok ima podpovprečno težo. Več kot 2 milijardi ljudi – v glavnem ženske in otroci – trpijo zaradi pomanjkanja železa - 51 odstotkov otrok do 4. leta starosti je v državah v razvoju anemičnih; več kot 100 milijonov otrok trpi zaradi pomanjkanja vitamina; 46 milijonov otrok se rodi brez zaščite pred pomanjkanjem joda, pomanjkanje joda v krvi je vzrok za 20 odstotkov smrtnosti med porodnicami v Afriki in Aziji. Samo leta 1990 je po nekaterih ocenah svet, zaradi podhranjenosti in s tem pomanjkanja hranljivih snovi – joda, železa in vitamina A – izgubil skoraj 46 milijonov let produktivnega zdravega življenja. To pomanjkanje je nekatere države stalo večkot 5 odstotkov njihove BDP in sicer zaradi izgube življenj, delovne nezmožnosti ali nižje produktivnosti (npr. Bangladeš in Indija sta zaradi tega v letu 1995 izgublja skoraj 18 milijard USD). JOD Pomanjkanje joda je najpomembnejši razlog za poškodbe možganov in duševne razvojne motnje, ki jih je mogoče preprečiti. Blizu 43 milijonov ljudi po svetu ima različne možganske in druge telesne okvare zaradi pomanjkanja joda (11 milijonov izjemno mentalno prizadetih – na stopnji idiota). Nekoliko manj huda posledica pomanjkanja joda pri otrocih in odraslih je zmanjšani IQ vsaj za 10 točk ter poškodovana telesna koordinacija. Približno 760 milijonov ljudi ima golšo, ki je najbolj običajen vidni znak pomanjkanja joda. Človek, še posebej nerojeni zarodek in mlajši otroci, potrebujejo jod za produkcijo ščitničnih hormonov. Že skromno pomanjkanje joda vpliva na funkcije in razvoj različnih sistemov v telesu. PoNajpomembnejši učinek se kaže na možganih (kognitivne anomalije, psihomotorične težave, duševna zaostalost - kretenizem..) zaradi njega pa prihaja tudi do povečanja neonatalne smrtnosti, spontanih splavov in rojstva mrtvorojenih otrok…. Pomanjkanje joda (IDD- Iodine Deficiency Disorder) je prepoznano kot svetovno najpomembnejša ter najlažje preprečljiva duševno in razvojno zmanjšana sposobnost pri človeku ( world's leading preventable mental and development disability). Jodizirana sol je najcenejše in najbolj učinkovito orodje za izboljšanje življenja otrok, ki se rodijo v svet tako nepravičnih razlik/neenakosti.Človeško telo potrebuje manj kot čajno žličko joda skozi svoje življenje, zato boj proti pomanjkanju joda zahteva zelo nizke stroške. Cilj – 100% leta 2005 Dosežki in uspehi V času svetovnega državniškega vrha za otroke leta 1990 je samo eno od petih gospodinjstev v svetu uporabljalo jodizirano sol (20%). Koncem leta 2000 se je ta številka povečala na 70% ob poročanju številnih držav o 90%. Ta globalni proces k univerzalni uporabi jodizirane soli je leta 2001 pomeni, da je 91 milijonov novorojencev bilo zavarovanih pred pomembno izgubo v sposobnostih učenja. Kljub dosežkom, še vedno 30% soli, ki jo ljudje uporabljajo, še ni jodizirane in v 48 državah, manj kot 50% prebivalcev konzumira jodizirano sol. V Afriki npr. v Nigeriji uživa 95% prebivalcev jodizirano sol, v Maliju 74%, v Gvineji 68%, v Mavretaniji le2%. Laos jepredstavljal na tem področju enega od najbolj ogroženih predelov v svetu, pomanjkanje joda je predstavljal glavni zdravstveni problem – danes 90% uporaba jodizirane soli. Podoben uspeh je bil dosežen v Nepalu, vendar še vedno 1/3 gospodinjstev uporablja nejodizirano sol.. Pomanjkanje joda je bil zelo velik problem v Kitajski. Do leta 2000 je dosežena 90% uporaba jodizirane soli od 39% leta 1990 – največja zgodba uspeha. UNICEF se z različnimi skupinami bori za dosego cilja. Njegovi partnerji so – proizvajalci soli, vlade, Mednarodni svet za kontrolo pomanjkanja joda, WHO, Svetovna banka,, učitelji, nevladne organiazcije…
_________________
Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
