evaave
Pridružen/-a: 09.04. 2007, 18:38
Prispevkov: 103
Kraj: ljubljana
|
 Objavljeno: 16 Mar 2008 15:52 Naslov sporočila: Ščitnica-vzrok številnih težav |
 |
|
V marčevski Vzajemnosti je zanimiv članek o ščitnici.
Predvsem za starejše in tiste z več boleznimi.
Lahko so kake napake, ker je članek skeniran iz revije v Word.
ŠČITNICA – VZROK ŠTEVILNIH TEŽAV ( Vzajemnost, marec 2008)
Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, ki leži na sprednjem spodnjem delu vratu in skoraj objema sapnik; ne vpliva zgolj na presnovo vsega telesa, temveč je potrebna tudi za normalen razvoj osrednjega živčevja: Ker ščitnični hormoni delujejo na ves organizem, se nepravilno delovanje ščitnice kaže v različnih bolezenskih znakih številnih organov.
Ščitnični hormoni vplivajo na celično presnovo in s tem na presnovo vsega telesa, potrebni so za pravilen razvoj osrednjega živčevja, za normalno rast in razvoj predvsem pri otrocih. Pri odraslih skrbita trijodtironin in tiroksin za presnovno ravnovesje vseh organov. Ščitnica med drugim izloča tudi kalcitonin, ki je nujen za ravnotežje kalcija v telesu. Za kalcij pa vemo, da ni potreben samo za gradnjo kosti in zob, temveč za delovanje vseh žlez, za delovanje mišic in za normalno posredovanje dražljajev po živcih.
Kadar primanjkuje v hrani joda in s tem normalnih koncentracij ščitničnih hormonov pri nosečnicah in kasneje pri novorojenčkih, pride do nepopravljivih okvar možganov, do kretenizma. Zato smo v Sloveniji vpeljali obvezno testiranje novorojenčkov na delovanje ščitnice. Od leta 1999 kuhinjska sol vsebuje primerne vrednosti joda, odkrili pa so, da ne le z jodom revna zemlja, temveč tudi onesnaženost zraka, vode in živil s pesticidi in herbicidi, ki vsebujejo poliklorirane bifenile in dioksine, povečuje pojavnost ščitničnih bolezni.
Zelo pogosto obolenje je povečana ščitnica ali golša. Žleza je lahko enakomerno ali neenakomerno povečana, čeprav deluje normalno. V Sloveniji na leto odkrijejo blizu 200 bolnikov z difuzno golšo in skoraj 700 bolnikov z nodozno, vozlato golšo ter kar 100 novih primerov raka ščitnice. Povečana ščitnica stiska sapnik, tako da ovira dihanje, ki postaja piskajoče in naporno.
S kliničnim pregledom ugotovimo velikost in strukturo povečane ščitnice, z laboratorijskim pregledom krvi pa izmerimo koncentracijo ščitničnih hormonov v serumu. Pogosto je potreben tudi pregled z ultra zvokom in scintigrafija, pri kateri bolniku vbrizgamo radioaktiven izotop (tehnecij), ki se kopiči v ščitnici. S tem pregledom ugotovimo, ali se v vozličih ščitnice kopiči radioaktivni izotop (»vroči« vozliči) ali ne (>hladni« vozliči). Pri sumljivih vozličih naredimo punkcijo in biopsijo žleze, njena tkivo pa natančneje pregledamo pod mikroskopom. Posebno pozorni moramo biti pri hladnih vozličih, saj so ti pogosto rakasti. Mimogrede, ker ščitnica kopiči litij, ki ga uporabljamo pri zdravljenju psihičnih motenj, lahko zdravljenje povzroči povečanje ščitnice in nastanek golše.
Zmanjšano delovanje ščitnice
Hipotiroza je zmanjšano delovanje ščitnice. Najpogosteje gre za avtoimune bolezni (Hashimotovo vnetje ščitnice), lahko je prirojena ali pa nastane kot posledica operacije in zdravljenja z zdravili. Ker ščitnična hormona tiroksin in trijodtironin vplivata na presnovo vsega telesa, se njuno pomanjkanje kaže v utrujenosti, zaspanosti, počasnosti, v zmanjšani psihični in fizični aktivnosti. Bolniku po navadi zato naraste telesna teža, koža postane debelejša in suha, lasje se lomijo, prav tako tudi nohti, bolnik je zaprt, pri mlajših ženskah se pojavijo motnje menstruacijskega ciklusa, sklepi so boleči in bolnika zebe. Glas postane raskav in govor upočasnjen. Holesterol je zvišan, prav tako tudi diastolični (spodnji) arterijski tlak in čas krvavitve. Mišice so oslabele, pojavijo se krči, zmanjšana je pozornost, bolnik lahko postane naglušen.
Že pred drugo svetovno vojno je Jugoslavija z zakonskim določilom vpeljala jodiranje kuhinjske soli in je tako postala ena prvih držav v boju zoper prirojeno hipotirozo.
Preveliko delovanje ščitnice
Hipertiroza označuje preveliko delovanje ščitnice. Preveč ščitničnih hormonov v telesu povzroča razbijanje srca, nespečnost, nervoznost, nemir in tresenje. Koža je topla in vlažna, povečan je apetit, čeprav bolnik hujša in je fizično oslabljen. Pogoste so tudi menstruacijske motnje. Vzrokov za hipertirozo je več - od bazedovke, ki je avtoimuna bolezen, do virusnega vnetja, prevelikih odmerkov določenih zdravil ali ščitničnih hormonov. Pogosto se hipertiroza pojavi tudi po porodu in se kaže kot okvara oči in oslabljen vid.
Pazljivo z zdravili
Bolezni ščitnice naraščajo s starostjo. Tako po 50. letu starosti kar 30 odstotkov žensk zboli za avtoimunsko boleznijo ščitnice. S starostjo se močno povečuje pogostost ateroskleroze, arterijskega povišanega tlaka, sladkorne bolezni, zvišanih serumskih maščob in holesterola, revmatskih obolenj, želodčnih razjed, osteoporoze in psihičnih motenj (depresije).
Starejši jemljejo več različnih zdravil hkrati, s tem pa se poveča tveganje medsebojnega delovanja zdravil, ki lahko učinek enega ali več zdravil izniči ali stopnjuje. Prav tako na delovanje zaužitih zdravil vplivajo tudi naše razvade - kajenje, alkohol, pitje kave in prehrana. Tako mlečnih pripravkov ne smemo uživati hkrati z jemanjem zdravil za ščitnico! Velika previdnost je potrebna pri uživanju kromovega pikolinata, ki naj bi znižal krvni sladkor diabetikom, športnikom pa povečal njihove psihofizične sposobnosti, saj zmanjšuje absorpcijo ščitničnih hormonov.
Preveliko delovanje ščitnice zmanjšujemo s tirostatiki. Ker med starostniki prednjačijo srčno-žilna obolenja, ki jih zdravimo z zdravili za krepitev srčne mišice - kardiotoničnimi glikozidi (digoksin, digitoksin) in z zdravili zoper preveliko strjevanje krvi (varfarin, kumarini), so pri njih pogoste interakcije zdravil. Zdravila za zmanjšano delovanje ščitnice upočasnijo razgradnjo dejavnikov za koagulacijo krvi, posledica tega pa je nastanek krvnih strdkov in nevarnost kapi. Zdravila za krepitev srčne mišice se zaradi tirostatikov počasneje izločajo iz telesa, kar lahko povzroči hude posledice.
Ob hkratnem jemanju nekaterih antimikrobnih zdravil (kinolonov) ali antihistaminikov H1 receptorjev se lahko pojavijo življenjsko nevarne aritmije.
Zdravila, ki jih uporabljamo za znižanje povišanega arterijskega tlaka, pri angini pektoris in za zmanjšanje tresenja, se zaradi tirostatikov počasneje izločajo iz organizma.
Zaradi morebitnih posledic mora zdravnik še intenzivneje spremljati zdravljenje bolezni ščitnice, bolnik pa se mora z njim redno posvetovati.
Zdravila uživajmo le z vodo
Zdravila vedno jemljemo z vodo, nikakor pa ne s čajem, kavo ali s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, saj lahko določene snovi motijo absorpcijo ali celo presnovo zdravil. Tako čreslovina iz čaja veže nase zdravila in preprečuje njihovo absorpcijo, kofein iz kave, čaja in kokakole lahko poveča učinek nekaterih in izniči učinek drugih zdravil. Sok grenivke zmanjša absorpcijo ščitničnih hormonov, z delovanjem na jetrne presnovne encime pa lahko poveča učinke hormonov. Tudi pripravki kalcija, ki jih denimo jemljejo predvsem ženske zavoljo osteoporoze, močno zmanjšajo absorpcijo ščitničnega hormona levotiroksina. Enako je pri moških, ki jemljejo zdravita za znižanje kislosti želodčnega soka. Ščitnični hormoni se slabše absorbirajo pri slabokrvnih bolnikih, ki morajo jemati pripravke železa. Enak učinek imajo tudi proteini iz soje, s katerimi vegetarijanci nadomeščajo mlečne in jajčne beljakovine.
mag. Ladko Korošec, dr. med.
Vzajemnost/ marec 2008 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
