|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Natty
Pridružen/-a: 22.10. 2008, 12:19 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 14 Jan 2010 18:53 Naslov sporočila: TSH narašča blazno hitro in ekstremno visoko?! |
|
|
Na forumu sem že pisala, pa naj na kratko, če se kateri sanja za kaj gre...
nekje avgusta je bil moj TSH 7,6
konec avgusta TSH = 10,93
pt3 = 3,63
pt4 = 11,1
potem sem dobila Eutyrox 50 in ga jedla 5 tednov in pol, počutje na popolnio ničli, sploh ne morem biti pokonci in danes dobim izvide(kri dala dva dni nazaj)
TSH = 46,31
pt3 3,73
pt4 = 9,90
Kaj se pravzaprav dogaja? Zakaj hudiča TSH tako vrtoglavo in tako HITRO narašča? Meni se ne sanja. vem le, da se počutim kot povožen nudeljc , da sem čisto brez energije.
Ali me od ščitnice bolijo vse mišice? Ne morem biti pokonci, zebe me nenormalno... Ali je še kateri TSH takole naraščal? Zakaj?
Zdaj imam napotnico, pa me je strah, da bom čakala, jutri bom klicala in držim pesti, da ni dolge čakalne dobe. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56 Prispevkov: 658 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 14 Jan 2010 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hipofiza, ki izloča tsh, reagira eksponentno, se pravi, da veliko prej naredi paniko v telesu, preden ti dejansko zmanjka tiroksina=hormona, ki ga ščitnica poizvaja in je nujno potreben za vse življenjske funkcije.
TSH 46 pač pomeni, da jemlješ premajhen odmerek homonov, če bi jemala 75 mcg ali 100 bi se verjetno bolje počutila, vendar se pogovori z zdravnikom prej. lp Pika |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Alenka
Pridružen/-a: 02.08. 2006, 12:42 Prispevkov: 330 Kraj: Šmartno pri Litiji
|
Objavljeno: 14 Jan 2010 21:27 Naslov sporočila: |
|
|
Natty, poskusi se osebno oglasiti v kakšni triažni ambulanti, mogoče boš pa pri tako visokem TSH-ju pregledana takoj. Ni dobro, da se dolgo vlečeš takole, sicer pa me čudi, da ti že kar osebni zdravnik ni predlagal zvišanja odmerka.
Srečno,
Alenka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Natty
Pridružen/-a: 22.10. 2008, 12:19 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 15 Jan 2010 08:35 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala punce za odgovor, imam pa v Slovenj gradcu pregled že v torek
Sestra je bila kar po telefonu zelooo razumevajoča, kar sem doživela prvič. Je celo vprašala, če bom zdržala te dni! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Natty
Pridružen/-a: 22.10. 2008, 12:19 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 17 Jan 2010 22:01 Naslov sporočila: |
|
|
Imam še eno vprašanje, ali je katero bolel vrat - na levi strani od ušesa malce proti sredini, pod čeljustjo. Pravzaprav me tri dni boli, skoraj že peče in sem obupala, ter vzela lekadol, pa nič boljše...morda sploh nima veze s ščitnico, kaj vem... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 20 Jan 2010 12:29 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla - si že bila na pregledu?
Kar se tiče bolečine v vratu - poznam jo zelo dobro in je podobna tisti, ki jo opisuješ. Sama si pomagam z glinenimi obkladki, kadar je hudo. Dajem si jih ponoči in po 3 nočeh ponavadi bolečina izzveni. Se pa pojavlja ob obremenitvah. O glini in obkladkih sem na forumu že pisala (dooooolgo nazaj ) _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Natty
Pridružen/-a: 22.10. 2008, 12:19 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 20 Jan 2010 17:14 Naslov sporočila: |
|
|
ja, bila sem na pregledu. Dala sem kri in čakam na pisne izvide in navodila, koliko naj zvišam Eutyrox. Naredil mi je tudi ultrazvok, ki menda po njegovih besedah potrjuje tiroditis, imam pa tudi povečano ščitnico, vendar menda ne tako, da bi jo kakorkoli sanirali,ampak jo bomo pustili pri miru.
Ko sem omenila, da me boli, se mi zdi, da ni hotel ravno slišati, čeprav je tako potem zdravnici, ki je bila zraven v ambulanti(sklepam, da je delala specializacijo) bolj na tiho rekel, da "boli pa tiroditis". Potem sem ga čisto na koncu še enkrat vprašala, ali bo vsaj nehalo bolet, pa je rekel: "mora".
Ja pa vsi simptomi morajo izginit.
To je bilo vse.
Malo mešane občutke imam. Jaz sem taka s počutjem, da bi kar najraje za dooooooooooolgo zaspala, potem pa - ok, dobili boste nekaj po pošti in ...ja to je to. Kot bi šla kupit kilo kruha, ti ga dajo v roke, povedo, da ga lahk tudi poješ in to je to.
No, saj mi je razlagal, da ščitnica vpliva na veliko stvari in da bom jedla tablete do konca življenja, da je to tako simpl, kot da imaš dioptrijo, nosiš očala do konca življenja. Ja pa gospa, lahk bi bilo celo hudo, kot je sladkorna, ampak na srečo je samo ščitnica, ki je pa tako enostavno, da lahk kar greste.
No tako nekako sem dojela, ampak meni pa ni jasno zakaj hudiča jaz ne prenašam tako enostavno, oz simpl vseh teh težav? Zakaj ne morem biti skoraj pokonci, zakaj me vse mišice bolijo, trese mraz, da imam dvojne nogavice gor, zakaj mi ni tako enostavno, kot pojesti tabletko, ali nataknit očala?
Morda je vse skupaj malo čudno napisano, ampak tole je brainstorming po pregledu. Take misli mi gredo po glavi, pa me zanima ali samo jaz takole čudno razmišljam? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Alenka
Pridružen/-a: 02.08. 2006, 12:42 Prispevkov: 330 Kraj: Šmartno pri Litiji
|
Objavljeno: 21 Jan 2010 18:09 Naslov sporočila: |
|
|
Po moji oceni je manj takih, ki nimajo prav nobenih težav, kot pa takih, ki se nam pomanjkanje ščitničnih hormonov sploh ne zdi majhna reč. Jaz sicer ne morem preveč po sebi sodit, ker mi še druge stvari štrene mešajo. Pa vendar, kolikor ljudi poslušam, se mi zdi, da počasi verjamejo, da je z njimi pa že kaj drugega narobe bolj zaradi zdravnikov, ki jih prepričujejo v enostavnost ščitničnih bolezni. Morali bi imeti kakšne ankete, na katere bi se lahko oprli.
Tako bedaste primerjave, kot je tale z dioptrijo, pa res še nisem slišala. Včasih se moram zelo potruditi, da ne bi komu želela, da bi na lastni koži preveril, kako hudo je lahko. In insulin ni edini hormon, ki vpliva na sladkor. Tudi ščitnični hormoni pri tem igrajo pomembno vlogo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56 Prispevkov: 658 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 25 Jan 2010 11:29 Naslov sporočila: |
|
|
Ja tko je to, zdravniki se spoznavajo z boleznimi iz knjig,
mi imamo pa izobraževanje na lastni koži ;)...jasno stvari niso tako enostavne, da bi pojedel čarobno tabletko in bi bil isti kot prej...moraš pa razumet tudi zdravnike, da več kot toliko ti pač ne znajo/ne morejo pomagat...torej te poskušajo potolažit, da bo na zdravilih vse ok...teoretično je res lahko dokaj v redu, ampak v svojem telesu živiš ti in ne tvoj zdravnik, zato ga opazuj in se nauči živeti v teh spremenjenih pogojih ;)...saj počasi se nekako navadiš...pogruntaš, kaj ti paše, kaj ne, kako vplivajo različni dejavniki...vsega tega pač ne more uredit zdravnik...saj ni avtomehanik, kamor se greš lahko pritožit, če stvari ne zrihta kot je treba ;).
Lp Pika |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Alenka
Pridružen/-a: 02.08. 2006, 12:42 Prispevkov: 330 Kraj: Šmartno pri Litiji
|
Objavljeno: 26 Jan 2010 18:44 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo bi bila vesela, če bi taka omalovaževanja bolezni zlahka jemali kot tolažbo s strani zdravnikov. Jaz nisem bila nikdar potolažena, ko so mi dopovedovali, da se nimam od česa slabo počutiti. In mi razlagali, naj pač začnem normalno živeti. Ko sem poskušala dopovedati, da je moj dan dolg samo par ur, da imam zelo končno zalogo energije in če jo porabim v desetih minutah hoje, lahko preostanek dneva kar preležim, po možnosti pa je okrevanje trajalo še več dni. Da pač nič ne pridobim, če se prisilim v več, ker je potem še toliko huje, bolečine hitro pridobivajo na ostrini in postanejo nevzdržne, za okrevanje pa lahko porabim tudi več kot en teden.
Nazadnje sem pri nas našla endokrinologa, ki se je z mano ukvarjal skoraj eno uro. Po pogovoru sem bila kar zadovoljna, čeprav sem bila povsem izčrpana. Dobila sem tisto, kar sem želela. Na izvidu pa so bili napačno napisani odmerki mojih zdravil. Prosila sem za popravek in za razlago diagnoze, ki je padla brez kakršnekoli razlage in pogovora o tisti temi. Odmerke so popravili, razlage nobene. Nekaj pa sem spregledala. Kar ni ušlo komisiji ZZZS, ki je odločala o moji bolniški. Pisalo je, da sem OBČASNO utrujena. Občasno utrujeni ljudje pa res ne potrebujejo bolniške. Ampak jaz sem bila občasno utrujena pred 30-imi leti. Potem je šlo vztrajno navzdol. Ščitnične hormone sem dobila šele pred 12-imi leti. Take stvari so se mi pri nas dogajale pri boljših zdravnikih. Večinoma sem se počutila kot da sem na sodišču, kjer moram dokazati vsako bolečino posebej, če hočem dobiti kakšno pomoč, ker je zdravnik že vnaprej odločen, da mi ne bo verjel. Da sem samo še en hipohonder, ki mu krade čas. Če pa sem že prišla do zdravnika, ki se je bil pripravljen potruditi, je šlo vse iskanje razlogov za slabo počutje v smeri kaj NI. Naredimo teste, rezultati kar v redu, torej to in to ni, zadeva zaključena. Nikomur se ni zdelo vredno razmišljati v smeri, kaj pa potem JE narobe.
Zdaj imam čudovito zdravnico, ki me uspešno sestavlja skupaj kljub temu, da sem prišla k njej v tako slabem stanju, da mi še vedno ni jasno, kako sem sploh zmogla potovanje. In kljub temu, da sem zaradi razmer pri nas morala v službo, čeprav sem bila bolj za v negovalno bolnišnico. Ne glede na to, da sem močno napredovala, pa še vedno prihaja tudi do kakšnih poslabšanj. Težko je uravnavati toliko hormonov, upoštevati njihove medsebojne vplive. Še posebej, ko se porušim zaradi prenaprezanja. Se ponovno mučiti z odmerjanjem zaradi spremenjene sestave zdravila. Od zdravnice ne pričakujem čudežev, tudi sama pravi, da moram sama vedeti, kako se počutim in kaj deluje boljše. Potrebujem jo tudi za to, da me nauči, kakšen je pomen določenih znakov, sprememb na telesu. Kakšne spremembe so še potrebne v mojem življenju. V celostnem smislu. Da mi pomaga tudi z drugimi zdravili, ne samo s hormoni. In tudi zato, ker je zelo pozitivno naravnana. Od nje grem vedno optimistična, z nekim upanjem, da bo sčasoma še bolje. Medtem ko sem pri nas od zdravnikov praviloma odhajala povsem sesuta. Moji specialistki si upam vedno povedati vse reakcije, tudi če so nasprotne pričakovanemu. Ker to lepo sprejme in se ne zmrduje, kot se je to dogajalo pri nas. Pri višjih odmerkih DHEA bi morala imeti bolj mastne lase. Pri meni je bilo obratno. Kaj naj? Sem povedala in zavila z očmi v pričakovanju, da bo komentirala, kako to ni mogoče. Pa ni. Kaj pa jaz morem, če bi se pri nas MORALA dobro počutiti in ne bi smela imeti simptomov hipotiroze pri tako krasnih rezultatih v krvi. Pri moji specialistki se mi ni bilo treba dobro počutiti pri enakih rezultatih. Ko sem ji povedala, da je moj odmerek kompromis, da se določene stvari izboljšajo pri višjih koncentracijah, medtem ko gredo druge na slabše in obratno, mi je razložila, da je to tipično za insuficienco nadledvičnic. Ker zaradi pomanjkanja kortizola tudi ščitničnih hormonov ni mogoče dobro izkoristiti. Pri nas si skoraj ne upam povedati, kako zelo visoko kemično občutljivost imam. Enkrat sem že slišala: "Joj, kako ste občutljivi!" Zvenelo mi je kot očitek. Pri moji zdravnici je bil odziv povsem drugačen: "Nimam veliko tako občutljivih pacientov." Moja specialistka se ne omejuje samo na hormone in ne razglablja, kaj pa ni, usmerjena je v kaj je. Išče rešitve tudi na drugih področjih. Ko sem že mislila, da mi kaj dosti več ne bo mogla pomagati, je potegnila še enega asa iz rokava. Pri nas sem imela večinoma občutek, da sem za zdravnika pred sabo samo še en tečen, dolgočasen primer, s katerim se mu res ne da ukvarjat. Zdaj imam občutek, da sem moji zdravnici izziv, da ji je pomembno uspešno sestaviti tako sesutega človeka in imeti občutek, da je svoje delo dobro opravila. Prepričana sem, da me moji občutki ne varajo, ne verjamem, da je možno zaigrati tak zadovoljen nasmeh, ko sem se zadnjič pohvalila, da mi je veliko bolje.
Če še niste obupali nad dolžino, ob takih stvareh me hitro zanese, naj vam še priznam, da takih zdravnikov, kakršna je moja, res ni na pretek. Skrbno sem jo izbrala med najboljšimi, ker mi je zmanjkovalo časa in moči. Ampak večina med vami na srečo še ne potrebuje tako dobrih zdravnikov. Zato mislim, da bi morali poskrbeti za boljšo komunikacijo z zdravniki, ki jih imamo. zelo se strinjam s tem, da vsega ne more uredit zdravnik, ampak sem prepričana, da bi se jim morali hodit pritoževat tako kot k avtomehaniku. Če bi se več pogovarjali, bi mogoče počasi dosegli, da naših težav ne bi toliko omalovaževali. Manj pacientov bi slišalo tisto, kar sem jaz: "Samo vi se pritožujete, vsi drugi se dobro počutijo." To boli. Zelo! Balzam za take rane pa so pozitivne spremembe, ki se vendarle dogajajo in se jih vsakič razveselim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56 Prispevkov: 658 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 27 Jan 2010 18:35 Naslov sporočila: |
|
|
Alenka, veseli me, da ti belgijska zdravnica tako uspešno pomaga.
Gotovo je tudi zdravniku v veselje, če vidi nek uspeh in je tudi izziv rešiti nek kompleksen problem. Vse skupaj pa je po mojem odvisno tudi od kompletnega zdravstvenega in izobraževalnega sistema v državi. Če je študij usmerjen dovolj široko (predstavljam si, da bi bilo bolje, če bi tudi ščitničarje obravnavali endokrinologi, ker težko ločeno obravnavaš en hormon) in če bi imeli zdravniki dobre pogoje za delo, ne dvomim, da bi se tudi pri nas kdo zavzel in poglobil, tako pa je verjetno slabo za zdravnike, ki postanejo ob rutinskem delu resignirani in za bolnike, ki odhajajo nezadovoljni in pogosto obupani. Seveda pa obstajajo kot povsod tudi svetle izjeme si predstavljam...
Lp Pika |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Alenka
Pridružen/-a: 02.08. 2006, 12:42 Prispevkov: 330 Kraj: Šmartno pri Litiji
|
Objavljeno: 28 Jan 2010 18:04 Naslov sporočila: |
|
|
Oh, kaj pa vem če bi kaj pomagalo, če bi se endokrinologi ukvarjali tudi s ščitnico in ne bi imeli ožje specializacije. Kolikor izvem od pacientov iz drugih držav, kjer tako delajo, niso nič na boljšem. Se mi zdi, da je problem bolj v tem, da imajo največ izkušenj z diabetesom, da se o tem tudi največ učijo, z vsem ostalim se pa bolj malo ukvarjajo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Tashika
Pridružen/-a: 27.01. 2011, 11:41 Prispevkov: 4
|
Objavljeno: 27 Jan 2011 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
Naty pozdravljena, tudi moje počutje je točno takšno kot ga opisuješ....katastrofalno, trenutno imam TSH-ja 76, sem na Euthyroxu 50 mg in na bolniški saj nisem zmožna totalno nič delati, samo spala bi...Imam tudi to bolečino pod ušesom, ki pa je nikoli nisem pripisovala ščitnici in sem bila čisto presenečena sedaj ko sem prebrala, da je to tudi povezano s tem. Mislim, da me vsaj tukaj kdo razume, da je težko delati 12 ur vsak dan v tednu v službi v takšnem stanju, ker v službi se jim že čudno zdi, kot da mi itak nič ni. Zanima me kako je kaj s temi tujimi specialisti, kako je mogoče priti do njih, ker tukaj mi je prav zoprno komu kaj reči, ker imam občutek, kot da mislijo, da lažem oz. pretiravam.
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|