|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
suzana
Pridružen/-a: 04.08. 2006, 09:19 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 12 Sep 2006 14:01 Naslov sporočila: kako pa kaj psiha? |
|
|
Ojla!
Spet sem jaz. Zvečala sem si dozo Euthyroxa in ne vem, če nimam ponovno stranske učinke. Ma, saj pravim, počutim se kot na začetku. Pa menda že bo.
Hočem pa vas vprašat kakšno je pa vaše psihično stanje? Jaz moram reči, da sem psihično čisto "v riti". Ves ta nemir, ki se mi pojavlja, pa na trenutke živčnostin podobne "psihične tegobe" me spravljajo ob pamet. Prenesem marsikatero bolečino, ampak psiha je pa psiha. Sicer imam naslednji teden psihiarta (naročena sem še od takrat, ko niso zdravniki vedeli kaj mi je in so me pošiljali sem ter tja). Tako da upam, da bo malo bolje, če se malo pojadam. Začelo se mi je dogajat, da me okolica več ne razume - v smislu: saj zdaj veš kaj ti je; postavi se na noge. Hja!!!!
Ima katera kakšno vzpodbudno besedo zame?
lp, suzana |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 12 Sep 2006 17:26 Naslov sporočila: |
|
|
Poznam take odzive okolice in vem, kako je, ko čisto sam stojiš pod goro, ki ji ne vidiš vrha, Suzana! Ampak na vsak vrh se je treba povzpeti tako, da najprej naredimo en čisto majhen korak. Da ga naredimo, pa moramo zbrati voljo. Vem, da je to najtežje. Ko jo zbereš, gre samo od sebe počasi naprej.
Pri psihiatru verjetno nimaš kaj izgubiti, zato le pojdi. A na srečanje prideš? Mislim, da bi bil zate to najboljši obliž za rajeno psiho. In tisti prvi, majhen korak... _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 12 Sep 2006 23:17 Naslov sporočila: |
|
|
Res je, kar pravi Sabrina, pridi v Postojno. To je preverjeno. Še vedno ti ostane odprta pot naprej.
Prisrčno vabljena. Če potrebuješ prevoz, pa napiši, gotovo dobiš povabilo. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lara
Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 17 Sep 2006 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
Na onkološkem inšitutu v ljubljani v stavbi H obstaja odelek psihoonkologije. Tudi sama sem šla skozi dve operacije ščitnice in eno terapijo radiojoda, to sem dala skozi pri 17-ih letih. Sedaj jih imam 19.
V bistvu mislim da rabiš pogovor in to ne z psihiatrom ki ni dal sam skozi nič trpljenja oziroma bolezni. Najbolj ti bo pomagal pogovor z nekom ki je doživel podobno kot ti oziroma z ljudmi ki te imajo radi. Ne bo pa škodilo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Sep 2006 21:29 Naslov sporočila: |
|
|
Draga Lara,
škoda, da te danes ni bilo z nami v Postojni. Imeli smo se čudovito. Vabimo te, da se nam pridružiš na naslednjem srečanju, novembra.
Cenim tvojo izkušnjo in zato te vabim, da se nam pridružiš, kajti res ne gre za izumljanje tople vode, le za izmenjavo izkušenj. Kakor si sam anapisala, najbolje lahko pomaga nekdo, ki je to sam šel skozi.
Hvala, ker si odprtega srca in želiš pomagat. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elena
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 13:50 Prispevkov: 12
|
Objavljeno: 27 Nov 2006 10:48 Naslov sporočila: |
|
|
pozdravljeni!
mene pa zanima sledece:sprasujem za mojo 18 letnico...
ali je to normalno pri tezavah s scitnico..?
je zeloooo razdrazljiva....take je pa ne poznam...v trenutku ji zaniha razpolozenje...takrat je kot ris...se tega zaveda,vendar pravi,da si ne more pomagati....se dere,se krega,je tudi zaljiva....
mamica elena |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Alma
Pridružen/-a: 07.06. 2006, 07:37 Prispevkov: 217 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 27 Nov 2006 12:00 Naslov sporočila: |
|
|
Draga zaskrbljena mamica, (tudi sama imam skoraj 18 letnika) takšna nihanja razpoloženja so na žalost, v osnovi, pri težavah s ščitnico normalna. Pa še 18 let je stara in jo dajejo še najstniški hormoni. Vendar to ni noben izgovor in žaljenje staršev je prepovedano. Hormoni gor ali dol. Priznam pa, da je pa včasih res naporno, ker ti vrže "ven pisker" ne da bi to hotel. Tudi sama sem bila baje precej moteča v fazi, ko še nisem bila zdravljena. Vendar vedi, da ko enkrat hormoni z zdravili pridejo v normalno območje, teh "mood swingov" ne sme biti toliko in ne tako izrazitih. Nič nisi napisala, koliko ima TSH.
Meni pri notranjem umirjanju izredno pomaga joga, katero prakticiram od dneva, ko sem zbolela,. To je bilo moje darilo sami sebi. Skozi jogo sem se naučila notranje umiriti, in s temi tehnikami (recimo pravilnim dihanjem) si pomagam tudi, ko začutim, da prihajajo na dan hormoni. Vse se da, če se hoče.
V decembru bomo imeli prvič v Ljubljani tudi skupino za samopomoč, če sta blizu se pridružita. Drugače obstajata skupini za samopomoč tudi v Postojni in Mariboru. Skozi pogovor, ko vidiš, da nisi sam s svojimi raznoraznimi problenmi se lahko naredi prave male čudeže. Organizira pa se tudi začetna skupina jogist ščitničark. Več piše pod Aktivnosti društva.
Toliko na kratko, bistvo pa je, da si lahko resnično pomaga edino sama. Ostali ste ji lahko samo v oporo, ker razumevanje v družini je zelo pomembno, tega pa imate pri vas očitno na pretek.
Držim vam pesti. :D Alma. _________________ Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lara
Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 27 Nov 2006 12:27 Naslov sporočila: |
|
|
Kolko lepih aktivnosti, mene pa bo pisanje poročil za faks držalo noter cel december, škoda. Če bo kdo hodu kaj na Onkoliški se lahko vidimo, sem se prijavila med prostovoljce, bom bila v skupini za družabne igre ob torkih. :D
Jaz bi rekla tako Elena o tvoji hčeri. Alma ima prav, je v letih ko se človek išče. V bistvu ne ve ali je že odrasla ali ne, pa osebnost se spreminja ker odrašča. Mnogo mladostnikov ne ve kaj se točno dogaja z njimi ker se včasih še sami sebi zdimo nerazumljivi. Preprosto povedano gremo sami sebi na živce in to napetost moramo dat ven in bližnji včasih morajo poslušat kaj česar ne mislimo.
Pa šola zahteva svoj delež truda, verjetno tudi kšna čustva vplivajo, fantje znajo komplicirat življenje puncam. Ščitnica na žalost lahko tudi kaj prispeva, rekla si da hčerka se zaveda tega ampak si ne more pomagat. To je dobro da se zaveda, priporočam ti da ji date čas da razmisli vse skupi kar se dogaja okoli nje. Naj najde način kako najdit mir, npr. nekateri igrajo inštrument, drugi hodijo v naravo, tretji si vzamejo čas zase (ure tišine, zelo fajn stvar), kšna dobra knjiga zna bit fajn,....no vse to počnem jaz, nism pa športnik. Nekateri pa se najdejo ko telovadijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elena
Pridružen/-a: 21.11. 2006, 13:50 Prispevkov: 12
|
Objavljeno: 27 Nov 2006 16:14 Naslov sporočila: |
|
|
najprej obema hvala!
ne bi rekla da je to v zvezi pubertete,ker je bilo tako do letos...zdej je bila prav prijetna...
THS se nimam,cakam da dobim izvide po posti.imam samo izvid UZ,to pa sem ze napisala pod temo skupina za samopoc....
se enkrat hvala in lp
elena |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Angels
Pridružen/-a: 13.12. 2007, 22:07 Prispevkov: 4
|
Objavljeno: 13 Dec 2007 22:29 Naslov sporočila: ... |
|
|
imate kak predlog, kako psiho spraviti v red; namreč, ko se kaj začnem sekirati, začutim bolečine v vratu, nikjer drugje, samo tam. ali prakticirate kak poseben trening, si recimo takrat kaj rečete, da vas ne sme boleti ali kaj podobnega. če imate kako idejo, prosim napišite :). hvala. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lara
Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 14 Dec 2007 13:49 Naslov sporočila: |
|
|
Na hitro mi pride na misel samo to da poskusite preusmeriti pozornost z vratu na druge stvari. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 14 Dec 2007 19:35 Naslov sporočila: |
|
|
Moja praksa:
Ko se začnem kaj sekirati in občutim anksioznost (ponavadi seveda sredi noči... ) si lepo povem, da je to zaradi tablet, visoke doze, da to ni moja resnična skrb in da se zdajle s tem ne bom ubadala.
To je dejansko trening - da se zavedaš zakaj si kot si in že s tem ko "razkrinkaš storilca" je stvar pol lažja. Potem pa skušaš to sčrtati iz glave, da se vizualno "odpelje" naprej kot vlak po svoji progi (recimo z leve na desno - vizualizacija) in mi na ta vlak ne vstopimo. Se ne vpletamo...
Zadnjič mi je znanec pripovedoval, kako se ponoči tega znebi in ideja sploh ni slaba: začne si deklamirati ali v mislih peti pesem, in to z besedilom, da je pozoren na besedilo in s tem druge misli nimajo istočasno vstopa v njegovo pozornost..... _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Sabrina
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:46 Prispevkov: 975 Kraj: Postojna
|
Objavljeno: 15 Dec 2007 17:30 Naslov sporočila: |
|
|
:D Lahko poskusiš tudi našteti 5 držav na vsako črko (največji problem nastopi pri Ž) _________________ sABrINA |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Dec 2007 18:00 Naslov sporočila: |
|
|
Hja... pa da vstanem in grem gledat na internet ?
Pa lahko ostanem kaj tam za računalnikom _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|