 |
Metuljčica - naša klepetalnica
Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Lencha
Pridružen/-a: 22.05. 2006, 16:01
Prispevkov: 195
|
 Objavljeno: 23 Feb 2007 19:45 Naslov sporočila: Anksioznost |
 |
|
Oj še enkrat! 
En fajn članek...
Eden izmed petih odraslih v določenem letu trpi zaradi psihične bolezni. Najpogostejše med njimi so anksiozne motnje.
Kaj imajo skupnega Barbra Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey? Vsi so v v svojem življenju trpeli zaradi anksioznih motenj.
Kaj je anksioznost?
Anksiozne motnje so skupina psihičnih bolezni, pri katerih je glavni znak, kot pove že samo ime, anksioznost. Anksioznost v bistvu pomeni stanje živčne napetosti. Kako obsežen in zapleten je ta pojem nam pove že veliko število besed, ki opisujejo različne stopnje anksioznosti. Tesnoba, trema, napetost, živčnost, strah in zaskrbljenost so le nekatere izmed njih, ki opisujejo sicer dokaj različna stanja, ki pa se kažejo s podobnimi znaki.
Od strahu do ansioznosti
Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal strahu. Vsak od nas občuti določeno mero treme pred izpitom ali drugim pomembnim dogodkom, vsak ob bolj ali manj nevarni situaciji občuti neko stopnjo strahu, od 'prestrašenosti' pa do prave panične reakcije.
Običajno je anksioznost oziroma strah ali tesnoba popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost. Tako kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina omogoča umik ter preprečitev nadaljnje poškodbe, tako nam tudi anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji. Anksioznost pripravi naše telo na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Čeprav v današnjem času beg pred nevarnostjo običajno ne pomeni teka pred nevarnim tigrom, je anksioznost vseeno koristna reakcija. Zaradi strahu pred nesrečo vozimo počasneje kot bi sicer, zaradi tesnobe pred morebitnim neuspehom se pripravljamo na javni nastop ali učimo za izpit.
Telo se na namišjene bojazni odziva na enak način kot na prave nevarnosti.
Včasih pa ta varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v nas samih. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o t.i. anksioznih motnjah.
Anksiozne motnje
Anksiozne motnje se pojavljajo v vseh starostih, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, čeprav so pri ženskah pogostejše. Anksiozna motnja ni le neprijetna za posameznika, ampak pomembno vpliva na številna področja bolnikovega življenja. Težave v medosebnih odnosih, izogibanje aktivnostim, ki naj bi bile prijetne in manjša uspešnost na delovnem mestu so le nekatere izmed posledic. Številni si poskušajo pomagati na lastno pest, na različne neustrezne načine, najpogosteje z alkoholom. Poleg tega pa je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo, kar v najhujših primerih vodi celo v samomor.
Kakšni so znaki anksioznosti?
Znaki anksioznosti so številni. Psihična napetost, razdražljivost in motena koncentracija so najpogostejši psihični znaki. Poleg teh pa še posebej izstopajo telesni znaki: razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabost in še števili drugi. Ti znaki lahko posnemajo različne telesne bolezni, zaradi česar je bolnik še dodatno prestrašen – bolečina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ščitnice.
Katere so anksiozne motnje?
Anksiozne motnje so najpogostejše psihične motnje in zaradi njih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu. Anksioznih motenj je več in se med seboj razlikujejo po trajanju in izraženosti anksioznosti ter vzroku, ki jo sproži. Najpogostejše med njimi so generalizirana anksioznost, panična motnja in socialna fobija.
Generalizirana anksioznost
Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so praktično stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto pa tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Panična motnja
Za razliko od bolnikov z generalizirano anksiozno motnjo pa ljudje s panično motnjo občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije, v katerih se znajde bolnik. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah, pogosto imajo bolniki občutek da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti bolniki velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, bolniki pa so tudi med njimi bolj ali manj prestrašeni v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogibajo nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo ali kjer bi se počutili nemočne.
Socialna fobija
Socialna fobija pa je pretiran, bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej ko je bolnik v centru pozornosti. Določena stopnja treme je seveda povsem normalna v takih situacijah, vendar nas ta strah ne onemogoča in nalogo lahko opravimo. Socialna fobija pa bolnika bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko pa se stopnjuje do strahu pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se bolnikom zdijo katastrofalne, počutijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, so neuspešni.
Specifične fobije
Zelo pogoste pa so tudi t.i. specifične fobije, to je strah pred določenim objektom ali situacijo. Več kot eden izmed 10 ljudi se pretirano boji kač, miši, neviht ali letenja. Čeprav se posameznik zaveda, da strah ni smiseln, se ga ne more znebiti. Kljub prisotnosti strahu pa se večina uspe tem situacijam izogniti, tako da jim fobija ne povzroča kakih bistvenih težav v življenju.
Kako lahko pomagamo?
Napačno je prepričanje, da je anksioznost posledica človekove šibkosti in da bi jo z močno željo ter voljo lahko premagali. Anksiozni bolniki ne morejo prisiliti samih sebe, da bi se počutili bolje. Kljub temu da se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Pomoč tem bolnikom pa je zelo pomembna, saj jih njihova motnja lahko pomembno ovira v življenju.
Na prisotnost anksiozne motnje lahko zdravnik večinoma sklepa že na podlagi težav, ki jih opiše bolnik. Kljub temu pa je pred začetkom zdravljenja potrebno izključiti telesne bolezni, ki se kažejo s podobnimi znaki in zato opraviti nekatere preiskave.
Zdravljenje anksioznih motenj
Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljajo različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa tudi le psihoterapija. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje.
Pri različnih fobijah ali panični motnji bolniku omogočimo uspešno soočanje s situacijami, ki se jih je dotedaj izogibal. To soočanje sprva pogosto poteka ob spremstvu psihoterapevta in podpori zdravil, bolniku pa pomaga tudi podrobna razlaga dogajanja v telesu pri anksioznosti. Kratkotrajno zdravljenje pa vsaj pri bolj izraženih motnjah ne zadošča in v dolgotrajnem zdravljenju so predvsem pomembna zdravila.
Zdravila pri anksioznih motnjah
Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljata predvsem dve skupini zdravil – anksiolitiki in antidepresivi. Antidepresivi se sicer uporabljajo predvsem za zdravljenje depresije, a so učinkoviti tudi v številnih anksioznih motnjah. Anksiolitiki (zdravila proti anksioznosti) delujejo zelo hitro in so zato predvsem pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro olajšanje težav. Antidepresivi pa so zaradi počasnejšega učinka najbolj pomembni v nadaljevanju zdravljenja.
Dobro napisano...avtor je Vojko Rebolj, dr. med.
Jaz nisem ravno navdušena nad "kemijo"  in morda bi bilo bolje, če bi si pri anksioznosti najprej skušali pomagati z naravnimi zadevami, kot jih omenja Sabrina, v kombinaciji z avtogenimi treningi, jogo, umirjanjem, pravilnim dihanjem...predvsem pa s športanjem (ni mi pomoči, a ne?  ), recimo s sprehodi v naravi, kjer je mir in peljemo možgane na pašo :P , pa malce se zbrcamo na bicikel, pa podimo se za badminton žogico in jo besno nažigamo ... Lahko se pa podamo v dežju na sprehod brez dežnika in uživamo v naravnih pojavih...naj dežne kaplje polzijo po našem obrazu in sperejo napetost, naj kaplja od las in odplavi negativne misli...malce še skačimo po lužah in si dajmo duška, da odvržemo bremena! :P :)  :P Meni pomaga vse to...ODKLOP! 
Vse dobro,
Lenča :P |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
janko
Pridružen/-a: 21.02. 2007, 22:47
Prispevkov: 7
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 23 Feb 2007 21:20 Naslov sporočila: |
|
|
Se strinjam, ta članek je zelo dobro napisan. Jaz sem ga našel na netu pred parimi dnevi in sem takoj ugotovil, da imam tudi jaz to bolezen  .
Verjetno je res najbolje najprej poizkusiti z alternativnimi metodami, ker mislim da nad kemijo ni nihče najbolj navdušen  :
lp
grega |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zojči
Pridružen/-a: 03.02. 2007, 21:03
Prispevkov: 10
|
| Objavljeno: 23 Feb 2007 22:35 Naslov sporočila: |
|
|
Panična motnja
Za razliko od bolnikov z generalizirano anksiozno motnjo pa ljudje s panično motnjo občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opozorila. Sprožijo jih lahko različne situacije, v katerih se znajde bolnik. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah, pogosto imajo bolniki občutek da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti bolniki velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Čeprav panični napadi trajajo le nekaj minut, se ponavljajo, bolniki pa so tudi med njimi bolj ali manj prestrašeni v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogibajo nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo ali kjer bi se počutili nemočne.
Tole sem že enkrat dala skozi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Burja
Pridružen/-a: 30.05. 2006, 21:14
Prispevkov: 17
|
| Objavljeno: 23 Feb 2007 22:49 Naslov sporočila: |
|
|
Hmmm, veliko metuljčic je šlo skozi to. Ko sem mi ponovno začne dogajati nekaj čudnega, vem, da imam preveliko dozo tablet (Eltroxin) in si grem pomeriti TSH in prilagodim dozo.
Je pa res, da so napadi skrajno neprijetni in se jih človek boji, oz. se boji, da se bodo ponavljali in zelo rado se zgodi, da se res ponovijo...
_________________
Burja |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
