|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 13 Apr 2007 11:34 Naslov sporočila: UŽIVAJMO ŽIVLJENJE |
|
|
UŽIVAJMO ŽIVLJENJE
Za tole rubriko sem prosila Nevenko, da jo doda v forum, ker se mi zdi, da bi bila lahko koristna.
V njej sem si zamislila naše pogovore o življenju, o tem kako ga čimbolje uživati, kako ga začutiti z vsem bitjem. In morda pogovore o naših problemih – tistih drugih, ne direktno zdravstvenih, tistih, ki so nam morda povzročili zdravstvene probleme in tistih, ki so zaradi zdravstvenih problemov toliko težji....
Zaupajmo si probleme, ki nas tiščijo, dvome, ki nas razjedajo, skrbi, ki nam ne dajo miru.
Zaupajmo drugim tudi kako smo probleme rešili, kako lažje živimo, kako smo našli svoj notranji mir in srečo.
Za »ščitnične« pogovore bi lahko rekli Več glav več ve... Tule pa bi veljalo: več izkušenih src več ve.
Vsi se prebijamo skozi življenje, vsak po svoje, trudimo se živeti tako kot v danem trenutku mislimo, da je za nas in za druge najbolje. In ko se zatakne, se obsojamo, da smo storili napako. Vendar napak ni. So samo naša ravnanja, reakcije, mišljenja.... vsako je v določenem trenutku za nas takšno, da nas vodi svojo pot... in na vsaki taki poti bomo pridobili neko izkušnjo, spoznanje, spremembo v sebi..... Napačnih odločitev ni........ So samo odločitve. ..
Ljudje dostikrat nismo iskreni do sebe. Biti iskren do sebe je zelo težko. Priznati si je treba marsikaj, kar sicer skrivamo sami pred sabo -stvari, ki terjajo od nas spremembe, to pa še zdaleč ni enostavno.
Tako lahko je za vse kriviti druge- starše, partnerja, sodelavce, šefa, okoliščine, celo bolezen........
Ko pa si priznaš, da si sam tisti, ki si krojiš življenje, je vse kar se ti dogaja in kar dojemaš okoli sebe odvisno le od tebe samega... Če se navadimo prisluhniti svoji notranjosti - svoji intuiciji, ki nam dostikrat kaj prišepne, pa jo odrinemo, ker je tako drugačna od naših razumskih odločitev – je vedno več naših odločitev takšnih, ki nam dajo občutek sreče in zadovoljstva.
Življenje, ki ga živimo ni nič drugega kot projekcija naših misli in čutenj. Večina tega je v nas priučeno skozi vzgojo, okolje, v katerem živimo... Iz vsega tega si ustvarimo določeno predstavo o vsem... Kot v matrici. Dober primer je namreč 1.del filma Matrix. Je odličen prikaz našega življenja- kako v bistvu ljudje čepimo vsak v svoji celici, zunanja ureditev, družba, normativi, nas polnijo, usmerjajo, bdijo nad nami, mi pa živimo v sanjah, predstavah, filmu in slikah ki jih ustvarja naš vodeni um.
Kaj pa je realnost? Si upamo na poti k realnost izgubiti občutek varnosti, stalnosti, navade, odvisnosti – vse, kar nam daje občutek lažne sigurnosti – in stopiti na pot v neznano, v svobodo, v naše lastne slike, ki jih ustvarja naša notranjost, intuicija, vera v samega sebe, neodvisno od drugih- slike, ki se morda ne bodo vklapljale v puzzle, ki ga sedaj živimo s strani vseh drugih okoli nas... Si upamo ustvariti svoj nov, lastni puzzle, se veseliti vsakega novega delčka, ki ga vstavimo vanj, katerega kreator smo mi sami ?
Eno je namreč stvar verjeti, drugo resnično dojeti, tretje- najtežje- pa to udejanjati na način, da to res čutimo v sebi. To pomeni, da stvari RES tako tudi čutimo, da ni le poizkus takega čutenja, neka prisilna orientacija, ker pač vemo, da bi bilo to za nas dobro.... Spet sporočilo iz filma, ki se je globoko vsidralo vame in ki bi moralo še posebno nam, ki se spopadamo z boleznijo, postati skorajda moto:
Če verjameš vase, v svojo moč, si nepremagljiv ! Ko zares začutiš v sebi, si svoboden.
Vse je na dosegu roke... samo iztegniti jo je treba, narediti prvi in nekaj naslednjih korakov..
Življenje je prijetna igra, če živimo v svetu, ki ni več pod vplivom zunanjosti temveč naše notranjosti ..
Pomagajmo si, da iz svojega življenja naredimo igrivo in ne težko potovanje skozi čas, da vzamemo življenje resnično v svoje roke, da nam postane kot igra, izziv, lepota, užitek, sreča...
Daisy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Pikapolonica
Pridružen/-a: 24.06. 2006, 12:56 Prispevkov: 658 Kraj: Domžale
|
Objavljeno: 15 Apr 2007 11:26 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo si to napisala Daisy in res je fino, da je se kaksna bolj pozitivna rubrika kot le razprave o bolezni. Strinjam se z vecino vsega, kar si napisala, edino glede tega, da ima clovek vso moč v rokah, s tem se ne bi strinjala. Mislim, da so v zivljenju pac dogodki, na katere lahko vplivas in so posledica misljenja in nacina zivljenja, ter drugi, ki vplivajo nate povsem kot splet zunanjih okoliscin. Človekova moč je predvsem v tem, kakšen odnos vzpostavi do nečesa, kar se mu dogaja, saj stvari v osnovi niso dobre ali slabe, ampak pač so. Če se odzivaš na pozitiven način, potem v danih okoliščinah manj trpiš oziroma jih celo obrneš sebi v prid (če se da). Vedno to po moje ni možno. Je pa gotovo stanje duha tisto, ki pogojuje, kako svoje življenje doživljaš. Mislim, da noben ekstrem ni dober, tako kot ne moreš za vse kriviti zunanjih okoliščin, tako si po moje tudi ne moreš pripisovati in nositi odgovornosti za vse, kar se ti zgodi. Kakšne bolezni so recimo gensko pogojene in se da dejansko ugotovit, kdaj se bodo pojavile. Potem recimo bolezni pri otrocih govoto niso posledica negativnega razmisljanja ali kaj podobnega, ampak lahko stvar naključja ali dedne predispozicije. No, vsaj jaz tako razmišljam ;-).
Lepo nedeljo vsem skupaj
Pika |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Apr 2007 18:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, seveda, se strinjam. Nobene reči ne moreš vzeti absolutno.. Tako nekako sem mislila, da vzameš v svoje roke v smislu tega, da se ne sesuješ ampak stvar sprejmeš (če je ne moreš spremeniti) in živiš naprej kakor najbolje moreš.
Jasno je, da ne moremo vplivati na vse. Sigurno pa lahko vplivamo na naš odziv. Pa tudi deloma na to, ali se bo dedno pogojena stvar razvila ali ne, prej ali kasneje...
Kakorkoli, poudarek je na tem, da je sreča v nas samih in ne v okoliščinah, v katerih živimo. Samo poglejmo invalide na vožičkih, slepe ipd... Znajo biti srečni kljub svojim težavam..
Ravno to bi rada, da malo govorimo o tem, kot si napisala - pozitivnem in o tem, kako si lahko KLJUB BOLEZNI olepšamo življenje oziroma da nas zem manj pesti. Če nas že na fizičnem nivoju, pomahajmo si vsaj na psihičnem da nam bo kar najmanj moteče. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|