Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Daisy

Ker sem se danes razjezila na eno metuljčico, ki je svoje slabe izkušnje prenesla na gospo, ki je v stresu iskala informacije o operaciji in življenju po njej in jo le še bolj spravila v stres, bom napisala nekaj dejstev, za katera se zanimajo klicoči in ki veljajo za večino nas, ki smo dali tako operacijo že skozi.
V 17 letih po operaciji sem srečala res veliko pacientov, se z njimi pogovarjala, izmenjavala izkušnje.

Vsekakor pa ta dejstva veljajo zame - pa so za mano poleg "osnovne operacije" - odstranitve ščitnice še tri težke operacije in dve obsevanji na kosteh + kemoterapije. (POZOR: moj primer ni običajen, zato se ne enačite z menoj glede ponovitev bolezni ! Moj tip raka ni enak vašemu in zato je metastaziral , kar je za vašega res izjemno, izjemno redko).

1. Operacija ni noben bav-bav. Preživi se jo tako kot vrsto drugih, če je treba. Med operacijo itak spiš - bolečin zaradi anestezije ni, po operaciji pa jih ni zaradi analgetikov, ki jih dobiš, če le prosiš zanje. Operacija itak ni tiste vrste, po kateri bi bile bolečine res hude (to vem iz lastnih izkušenj). Domov gredo danes baje že po nekaj dneh...

2. Po operaciji si en dan "na flašah" - lahko se zgodi, da ti je slabo od anastezije - v tem primeru zaprosiš za tabletko in slabost mine.

3. Po operaciji normalno lahko ješ (ko nimaš več flaš), grlo in požiralnik nista ranjena. Lahko normalno govoriš. V zelo redkih primerih pride do okvare živca/glasilk in je govor spremenjen, pa še to ponavadi sčasoma izgine. Ravno danes sem bila vprašana kako je z mojim glasom, če imam res povsem normalen glas -pa sem sogovornico povabila k meni na morje, da sliši kako dva ščitnična operiranca (še od prijateljice mož) igrava vsak svojo kitaro in pojeva kot slavčka... Laughing

4. Po operaciji sem bila na jodu - ne spomnim se kakih večjih problemov, niti bolečin - še najbolj zoprno mi je bilo cuzat liomone (zaradi žleze slinavke) ker jih ne maram... Bila sem res ko ožeta cunja - brez energije, a že na poti domov iz joda sem pojedla (kar v avtu) tablete in se v kratkem času počutila bolj pri moči. Nobenih alergij, nobenih slabosti... NIČ. In ne poznam nobenega, ki bi ga kaj matralo. Šele tule na forumu sem slišala, da je to lahko tudi tako moteče.... ???

5. Leta po operaciji nisem imela nobenih problemov, nič me ni bolelo, nič matralo... Ali pa enostavno nisem iskala kaj mi manjka in sem "samo" živela naprej? Edino česar se spomnim je to, da sem rekla, da imam "pokvarjen termostat" - ni pravega prilagajanja temperaturam. In sem rekla, da še vedla ne bom, kdaj bom padla v meno, ker me že zdaj obliva..

Pa sem še kako vedela ko sem padla v meno po prvi kemoterapiji....
Pa sem šla tudi čez to - saj ni tako strašno, samo ne smeš delat bav-bava iz tega. Kar ne moreš spremeniti - sprejmi.....

6. po operaciji sem bila čisto normalno sposobna vseh telesnih naporov in aktivnosti, kot recimo najbolj divje aerobike (z mladiči od 17-25 let pri starosti 44 let). Še sedaj - med drugim po obsevanih kosteh (kolk, komolec) sem normalno sposobna vsega - vseh telesnih aktivnosti (hoja v hribe, kolessarnjenje, smučanje, rcelo rolala sem in bordala). Vse se je zarastlo, zazdravilo... Nimam (več) bolečin v kosteh iz tega naslova, po nobeni operaciji me nič (več) ne boli. Seveda občasno čutim vreme ipd.. a zaradi mene - ko se verjetno še minimalni zbudi hormonski cikel dva do trikrat na leto - pa mine v dnevu, dveh... Po operacijah sem čutila vreme in sporemembe kako leto, morda malo več... potem je izginilo.

Kaj hočem z vsem tem povedat?

Da operacija ščitnice in življenje brez nje ni nobena katastrofa. Ni super, ampak se da čisto solidno in normalno živet, če delamo na tem in iščemo pozitivne reči in ne negativne.

Če se uskladimo notranje - telo in duha, nam nič ne more do živega.

Človeški um je veličasten. Če kličete negativne reči, jih tudi dobite. če častite pozitivne, se vam dogajajo.

Verjamem in vidim tule na forumu, da so tudi primeri, ko imajo ljudje po taki operaciji večje probleme. Ampak kot rečeno - jaz do sedaj nisem poznala niti enega, pa sem jih spoznala v teh 17 letih resnično veliko !

Ni vsak problem težava zaradi ščitnice. Veliko si jih ustvarimo sami.

Mislim, da je veliko, res veliko težje tistim, ki imajo še svojo ščitnico, pa je le-ta obolela. Res veliko, veliko težje. Ni stabilnega ravnovesja hormonov in telo se sesuva enkrat v eno, drugič v drugo smer...

Mi pa, ki so nam vzeli celo ščitnico in hodimo na redne kontrole, imamo relativno zelo stabilen nivo hormonov v krvi in zato tudi stabilno in dobro življenje, če se le malo potrudimo zanj ! Wink

GozdnaVila

dazzle · Pridružen/-a: 11.05. 2007, 17:06 Prispevkov: 18

bravo daisy, mislim, da je tvoj odnos do vsega, kar si preživela, izredno pozitiven in vreden vse pohvale in ima veliko zaslugo, da ti je uspelo.ko berem skozi kaj vse si šla ti, se mi zdijo moje težave zanemarljive in ne omembe vredne. vsem tistim, ki se bojite operacije, pa lahko povem tudi jaz, operacija ni noben bavbav, jaz sem bila 3 mesece nazaj operirana,in vse bolečine in slabo počutje sem že zdavnaj pozabila. življenje teče dalje..držim pesti za vse vas metuljčice, ti , daisy si nam pa res lahko za zgled.

Daisy

Evo, sem vedela, da nas je dosti takih, če že ne večina, ki vidimo, da se da s tem kar vredu živet.

Saj ne, da bi zatajile probleme in težave - zato smo tu, da si jih povemo (saj kakšne imam tudi jaz, jasno). Ampak odnos mora biti pozitven ker edino to je način, da težave omilimo in preženemo, če je le mogoče.

Glede težav pa imam svoje malo "ezoterično" mnenje:
Vsak dobi težave (domačo nalogo), ki jih mora razreševati glede na svoje trenutne možnosti sprejemanja teh težav.
Zato nikoli ni treba primerjati težav nekoga s težavami drugega.
Moje težave so zame velike, ampak težave nekoga drugega, ki so po nekih rutiniranih človeških merilih morda manjše, so za dotičnega lahko enako hude ali dosti hujše kot zame moje... Vse je zelo relativno.

Ob takih prilikah se spomnim na kakega otročka, ki je izgubil najljubšo igračko - njemu je tako hudo, da se mu podira svet... če pogledaš tiste objokane učke, grozo ob izgubi.... on ne ve, da je to samo igračka...
To pove vse o relativnosti teže probolemov :)

Zorana · Pridružen/-a: 02.08. 2006, 11:29 Prispevkov: 13

Nekje sem zasledila že dolgo nazaj, da je bolezen samo opozorilo da se v telesu nekaj dogaja. Jaz sem imela težave celo življenje, če sedaj pomislim za nazaj je vedno nekaj bilo. vendar sta vzgoja in pač moj karakter naredile to da nisem nikoli stokala ampak živela z vsemi težavami . Je pa ena stvar kar me je rak naučil - znati kakšen krat reči ne. Če raka ne bi imela tega ne bi znala reči. Kljub prebranimi knjgami o samopomoči in podobno.

Po operaciji se je življenje spremenilo. Za okolico niti ne, zame pa precej.
Predvsem kaj zmorem in koliko. Še vedno doživim, da od tistih najbljižjih prejmem kakšno kritiko kakšna "kisla kumara" sem in v meni ni več tiste živahnosti kot nekoč. To me prizadane. Vendar živim naprej.

Mislim in tega se držim :"Ko zjutraj vstaneš imaš vedno dve možnosti a boš dan začel z godrnjanjem ali z nasmeškom"? Izbire sta vedno dve in sama se trudim držati tisto ta bolj vedro. POmaga. odziv okolice in moje počutje je neverjeten.

O, vem da ni enostavno. Pri 37 letih sem zaradi slabega odziva telesa na tablete za 4 ure v invalidski penziji - brez težav sem jo dobila . In tiste preostale 4 ure so tako naporne !!!! Potem sta tu dva majhna otroka, mož v službi , nobene strašne pomoči od okolice, razen tiste, ki jo plačam.
In kaj si rečem - da nam gre dobro. Kakšen dan bolje drugi dan slabše.

Zadnjič sem enim laično razložila da smo mi, ki jemljemo tablete za ščitnico kakor tisti zajček iz reklame za baterijo Duracell . Vsako jutro dobiš svojo dozo in potem živi s tem. Kako pa gre to pa vemo samo mi.

Če preveč pričakuješ si bolj razočaran. Sprejmi to kar imaš , mogoče ugotoviš da sploh ni slabo.

No to je mojih nekaj pametnih. Ko takole prebiram ta forum si ne morem kaj, da ne bi še sama kaj zapisala.

LP, Zj

Daisy

Ja, po operaciji se življenje spremeni - pravzaprav lahko rečeš, da si šele začel živeti.

Dostukrat rečem, da je bila ta bolezen nekaj najboljšega kar se mi je lahko zgodilo v življenju-pa kakorkoli se to neumno sliuši. Življenje mi je namreč obrnilo na glavo v pozitivnem smislu.

Vse tiste zguljene fraze - da najdeš smisel življenja, da se spremeniš, da spremeniš vrednote, da uživaš vseskozi v vsem, da iščeš lepo in ne slabo - vse to je za večino nas (hvala bogu) presneto res.

In da se bolj cenič, da res znaš reči ne, kot pišeš Zorana... skratka življenje postane lepše. Taako se tudi dosti lažje prebrodi morebitne zdravstvene težave in stranske učinke....

Marsikdo, ki je že pod rušo, bi bil vesel, če bi lahko imel še kaj zdravstvenih težav...
Ko sem šla v invalidsko, so mi nekateri vsi govorili "blagor tebi" pa saj ti nič ne fali... pa v penzjon. jaz moram pa še delat...
Vse kar je bilo treba odgovoriti je bilo: A zamenjaš???

Pa so hitro rekli da ne....
_________________
Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli