|
Metuljčica - naša klepetalnica Medsebojni pogovori bolnikov in svojcev
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
mimy
Pridružen/-a: 26.09. 2007, 11:03 Prispevkov: 3 Kraj: LJUBLJANA
|
Objavljeno: 26 Sep 2007 13:23 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo!
Končno sem zbrala pogum, da vam tudi sama pišem :) . Tale forum sem odkrila naključno na dan, ko sem izvedela, da bom morala oditi ponovno na operacijo, saj so v mojem že odvzetem desnem delu ščitnice odkrili papilarni karcinom.
Forum mi je pomagal, da sem našla literaturo in odgovore, ki sem jih iskala hkrati pa mi je pomagal, da sem se zopet postavila na noge in zdaj optimistično zrem v prihodnost!
Hvala vam za vse vaše nasvete!
Tukaj pa je še na kratko moja zgodba:
Stara sem 20 let in pred približno 1 letom so mi naključno zaradi blago povišanega ščitničnega hormona odkrili z ultrazvokom vozlič-gomolj v desnem ščitničnem režnju. Sledili so pregledi, biopsije na 4 mesece v onkološkem inštitutu. Bila sem prestrašena, ker mi zdravniki niso znali povedati nič natančnega, konkretnega. Biopsija je pokazala netipično delitev celic, vendar iz nje ni bilo razvidno ali je tumor benigne ali maligne narave. Ker z zdravnikom na onkološkem nisem bili zadovoljna (Ko sem prišla drugič na pregled je govoril o takojšnji operaciji, kljub temu da ni imel novih izvidov. Spet naslednjič je govoril, da bi poskusila z uporabo hormonov, kljub temu, da so novi izvidi kazali da je tumor zrasel), smo še dodatno mnenje poiskali v tujini in pa na torakalni kirurgiji. V tujini mi je zdravnica svetovala, da moram oditi takoj na operacijo. Tudi kirurg na torakalni kirurgiji je bil tega mnenja in čez 3 tedne sem bila operirana. Operacija je potekala brez zapletov, odstranili so mi desni reženj ščitnice kot tudi nekaj bezgavk. Po operaciji sem hitro okrevala in zdaj po dobrih 2 tednih se počutim odlično. Še dobro, da sem šla na operacijo, saj se moj tumor -papilarni karcinom, še ni začel širiti ven.
Kakor sem bila žalostna tisti dan, ko sem izvedela za izvide, sem zdaj vesela, da sem bila pravočasno operirana. Pravijo da se vse zgodi z razlogom, tudi sama gledam na to izkušnjo tako! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 26 Sep 2007 20:36 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo Mimy, me veseli da je za teboj in da smo ti bili v pomoč.. _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
GozdnaVila
Pridružen/-a: 09.08. 2006, 09:43 Prispevkov: 325 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 04 Okt 2007 23:08 Naslov sporočila: |
|
|
Mimy ne bi se mogla bolj strinjati s tabo. Ko so mi povedali diagnozo, je bil to zame en najhujših dni v življenju, a hkrati je sledilo olajšanje, da so to našli tako zgodaj. Držim pesti za vse nas rakce!!! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Spominčica.
Pridružen/-a: 15.10. 2007, 16:31 Prispevkov: 8 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Okt 2007 17:36 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo! Sem nova na forumu, tudi jaz sem se srečala v mesecu juliju z izvidom rak ščitnice.Bila sem prestrašena vendar sem imela srečo, da sem dobila tako dobrega onkologa dr.Breclja, ki me je potolažil in mu še danes po dveh operacijah, ko so mi odstranili ščitnico in papilarni karcinom, verjamem da bo vse o.k. Naslednja faza je jod. V sredo grem not, da dobim jod in ostanem do petka.Bom vidla malo me je strah ker ne vem kaj me čaka. To je zame kar velika preizkušnja, nikoli do zdaj nisem bila odvisna od nikogar in kar naenkrat pa nič več ne moram delati. Skrbi me kako bom zdržala po jodu. Imam sicer dve punci in mlajša je stara šele 5 let. Res sem v skrbeh, da je ne smem objeti kar 14 dni, le kako se bom zadržala. Pa saj je še tako majčkena.
Res sem žalostna in prestrašena, ker ne vem kaj vse me še čaka. Upam na najboljše. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
GozdnaVila
Pridružen/-a: 09.08. 2006, 09:43 Prispevkov: 325 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Okt 2007 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
Draga Spominčica,
vesela sem, da si med nami Metuljčicami in verjamem, da bomo skupaj premagali vse strahove. Mineva skoraj eno leto od moje prve operacije in vem kako težko se je spoprijeti s takšno diagnozo. A vendar so mi moji starši, prijatelji, fant in tudi dr. Brecelj zelo stali ob strani in mi s tem precej pomagali, da je bila ta pot vsaj nekoliko lažja.
Torej čaka te še jod. Ni tako grozno kot se sliši, je pa res, da temu sledita dva dneva popolne osame in nato še dva do tri tedne delne osame, še posebej je treba paziti pri otrocih in tudi starejših ljudeh. Priporočam ti, da si ta čas nekako polepšaš s kakšno dobro knjigo ali dvema, kakimi križankami ali pa dobrimi filmi ali pa kar kakšnimi zanimivimi tv serijami. Lahko tudi urejaš album fotografij ali kaj podobnega kar te veseli in kar ne vključuje drugih ljudi. Lahko ta čas po tem, ko prideš nazaj domov izkoristiš za dolge sprehode v naravi, kakšno lažjo obliko rekreacije ipd. Če imaš možnost pojdi kam na vikend in se spočij kje v naravi.
Skušaj premagati to žalost in veseli se spet dneva, ko boš lahko ponovno spet objela in poljubila svoje bližnje! Imej v mislih tudi to, da je jodiranje verjetno zadnja težja preizkušnja, ki te čaka sedaj na poti k ozdravitvi (vsaj pri večini bolnikov je tako, da ni potrebno nato še enkrat na jodiranje).
Če boš karkoli potrebovala, se lahko vedno obrneš na nas ali pa tudi samo name osebno preko zasebnega sporočila (kajti včasih je kaj lažje zaupati samo nekomu in ne objavljati tega javno).
S tabo smo! Držim pesti zate! Le pogumno naprej, cilj je blizu!
Karmen |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Jure
Pridružen/-a: 25.10. 2006, 07:35 Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 07:44 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi pri meni mineva 1 leto od operacije in malce manj od jodiranja. Ravno včeraj sem šel po testno dozo joda, jutri pa slikanje, da vidijo oz. preverijo, če je vse uničeno, sicer pa v ponedeljek pičim v osamo Seveda ni prijeten občutek vendar je pa dobra stran v tem primeru poleg fantastičnih ljudi, ki delajo tam, tudi to da so sedaj to novi prostori in ne delujejo tako brutalno in depresivno. Že meni je bilo težko biti v osami oz. se držati stran od ljudi (zato upam, da tokrat ne bo potrebno jodiranje) kaj šele mame, ki ne morejo objeti oz. biti v bližini svojih otrok. Vendar vse mine in bo tudi to. Sam sem vse to vzel kot nek 'reality check', ki mi prav pride pri vsakodnevnih situacijah, ko velikokrat pomislim, da so pomembnejše stvari, kot pa sekiranje za hinavščino ljudi, denar,ipd...
Glavo pokonci, mi pa držimo pesti drug za drugega :D |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 09:13 Naslov sporočila: |
|
|
Jure, smo te pogrešali. Tvoj optimizem vliva upanje in krepi moč mnogim. Sedaj bomo mi držali pesti zate. Potem pa se nam le javi spet. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
stephanie
Pridružen/-a: 05.06. 2006, 21:50 Prispevkov: 28
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 10:14 Naslov sporočila: |
|
|
dober dan -vsem.
po nekaj časa se tudi jaz oglašam. Sicer ne zaradi sebe, pri svojih Abrahamovskih letih sem - na srečo- še prava korenina
je pa imel težave s ščitnico sin.
papilarni karcinom.
letos je imel že drugo dozo in - ves čas se dobro počuti, morda je izgubil le nekaj kil.
Tudi zadnji izvid je bil-po mnenju zdravnika-dober.
vendar ...ta presneti strah, ki se mi je zagozdil v kosti...ne vem, kaj naj naredim z njim, ker me ima v svojih pesteh.
pa kaj bi to, saj to je ena mikroskopska malenkost, ane?
glavno, da bo sin zdrav, pa četudi mi fižolove prekle nenehno letijo na glavo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Spominčica.
Pridružen/-a: 15.10. 2007, 16:31 Prispevkov: 8 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 18:53 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala vsem, ki ste z odgovorom pregnali moje strahove. Draga Gozdna Vila za čudovite predloge, kaj početi, ko se bo potrebno doma izolirati od družine. Danes, ko sem to prebrala mi je že veliko lažje. Zdaj bom jutri veliko lažje šla na jod . :P Vem, da ste z mano in vaše vzpodbudne besede so mi res v oporo. Se slišimo po jodiranju. Hvala vsem.
P.S. Te smeškote je nametala moja mala ANA :D |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daisy Administrator foruma
Pridružen/-a: 25.01. 2007, 16:15 Prispevkov: 1286 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 19:18 Naslov sporočila: |
|
|
Stephanie - kakšen strah?
Da se sinu ponovi? To je zelo malo verjetno, verjemi mi.
Ali gre za kak drug strah?
Če želiš, mi piši na ZS, pa se malo pogovoriva.
LPM _________________ Naj nam bo dan pogum, da spremenimo, kar lahko spremenimo.
Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, kar ne moremo spremeniti.
Naj nam bo dana intuicija, da ločimo med enim in drugim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lara
Pridružen/-a: 17.09. 2006, 19:24 Prispevkov: 270
|
Objavljeno: 16 Okt 2007 21:03 Naslov sporočila: |
|
|
Strah je nekaj naravnega in deluje kot zaščita (v normalnih dozah), vendar stalno živeti z njim ni fajn, mogoče je to samo obdobje in bo minilo, tudi sama sem imela eno obdobje strahu,... Po času človek pozabi na bolezen, ni več središče njegovega življenja, na koncu se mesece niti ne spomniš na njo,... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Jure
Pridružen/-a: 25.10. 2006, 07:35 Prispevkov: 43
|
Objavljeno: 17 Okt 2007 18:07 Naslov sporočila: |
|
|
Takole, danes sem bil na slikanju na OI v novih, lepih prostorih nuklearne. Zelo lepo urejeno, mašina pa fantastična. Sicer je malce težko mirno ležati dobrih 45 minut ampak je šlo :D Skratka, zadeve so BP, sedaj pa ponovno hormon boost do taprave meje in gremo naprej. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Okt 2007 21:12 Naslov sporočila: |
|
|
Hura! _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
GozdnaVila
Pridružen/-a: 09.08. 2006, 09:43 Prispevkov: 325 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Okt 2007 12:24 Naslov sporočila: |
|
|
Tud jst imam eno veselo novico, moj tumorski marker je ok in zaenkrat nič ne kaže na ponovitev bolezni. Sicer me čaka novembra ultrazvok in februarja kontrolni vzorec joda in ponovno slikanje, ampak gremo optimistično naprej :)
Držim pesti tudi za vse ostale rakce, pa tudi za ostale metuljčke v našem društvu!
Zajemajte življenje z veliko žlico!
Karmen |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Neva
Pridružen/-a: 21.05. 2006, 19:57 Prispevkov: 1472 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Okt 2007 13:08 Naslov sporočila: |
|
|
Ja kaj lepšega v tem jesenskem dnevu ne bi mogla brati. Krasno. Skupaj smo močnejši. _________________ Nevenka
Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Metuljčica - naša klepetalnica Seznam forumov
-> Rak ščitnice Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 9, 10, 11, 12, 13 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 9, 10, 11, 12, 13 Naslednja
|
Stran 10 od 13 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|