Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Neva · Objavljeno: 28 Jan 2007 23:41 Naslov sporočila:

v nedeljo, 4. feb 2007 imamo srečanje v Ljubljani. Prosim vas,
vpišite se pod Aktivnosti društva/Srčanje v Lj, da vas bomo lažje prešteli.

Tam si lahko preberet tudi vse o srečanju.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Daisy · Objavljeno: 29 Jan 2007 11:16 Naslov sporočila:

Vpisati se- kam točno?
Malo je zmedeno, ker so na forumu Aktivnosti kar trije ali štirje naslovi Srečanje v Ljubljani - anketa, pa janurar (potem vidiš da je februar), pa še dva naslova sta za to srečanje in nekaj je vpisanuh tu, nekaj tam.....
Je dovolj vpis v anketo ali se je dobro vpisat poimensko kam drugam? prosim za konkretni "smerokaz" - sicer pa itak pridem in najbrž pripeljem še proijateljico (ali dve)

Neva · Objavljeno: 29 Jan 2007 11:47 Naslov sporočila:

Z anketo sem mislila, da vam olajšam vpispvanje kdo pride
ob 10:00 na družabno srečanje,
kdo ob 13:00 na kosilo in
kdo ob 15:00 na predavnje.

Potrebujemo prijve za kosilo in za predavnje, ker drugače ne moremo urediti s prostorom in kosili.

Poleg tega lahko pripeljet še vaše domače, prijatelje, zdravnike, ... ampak napišite od kdaj naprej vas bo toliko in toliko.

Morda je lažje, če odpremo nov naslov PRIJAVE ZA SREČANJE V LJ
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Mojca76 · Objavljeno: 30 Jan 2007 13:14 Naslov sporočila:

Pozdravljeni.

Naj vam še jaz povem eno od najbolj pozitivnih izkušenj v mojem življenju.

Marca 2005 sem slučajno (s pomočjo druge osebe) ugotovila, da imam povečano ščitnico na desni strani, vendar nikoli nisem imela težav z njo.

Takoj sem šla k osebnemu zdravniku po napotnico za tirologa (ne bi se spuščala v to, da sem se za napotnico morala skoraj skregati, češ da ni povečanje nič takega) in brez čakanja prišla v začetku aprila na Kliniko za nuklearno medicino (Poliklinika), kjer so mi naredili vse preglede mojih dveh gomoljev (UZ, kri, punkcija,...).

Ker so bili izvidi v redu, so me naročili na ponovno kontrolo v septembru, a sem zaradi drugih obveznosti prestavila na november 2005. Zdravnica mi je ponovno naredila punkcijo. Sredi decembra pa sem dobila poziv za ponoven obisk ambulante zaradi dodatnih preiskav. Zdravnica me je poklicala v posebno sobo in mi povedala, da izvid punkcije ni v redu, da pa je zaenkrat le čuden in da mi predlaga operacijo ali pa redne kontrole s punkcijo na vsakih 6 mesecev.

Ker nikakor življenja nočem tempirati na obroke, sem šla še isti dan na OI na pregled in pogovor. Prognoza je bila, da imam 20% možnosti za raka in da lahko dam operativno odstraniti pol ali celo ščitnico. Sledili so vsi pregledi za operacijo in operacija sama konec januarja 2006. Odločila sem se, da nikakor ne grem tvegati še ene operacije (konec koncev, če bi imela pri lotu 20% možnosti za zadetek, bi igrala vsak teden, nikakor si nisem želela ene polovice ščitnice, ki bi lahko divjala po svoje, ampak kontroliran vnos hormonov in v vsakem primeru bi doživljenjsko jemala tablete) in se z zdravnikom zmenila za odstranitev cele ščitnice - odločitev je bila pametna, saj sem imela papilarni karcinom ščitnice v I stadiju.

Februarja 2006 sem šla še na ablacijo z radiojodom, novembra 2006 pa sem šla na testiranja, če je bila terapija uspešna in tako zaključila zdravljenje.

Vsekakor je bila izkušnja pozitivna tudi zaradi zdravnice na Polikliniki in predvsem onkologa ter vsega osebja na OI. Onkolog mi je vse zelo nazorno razložil (imela sva 2 dolga razgovora), na internetu pa sem našla tudi Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja raka ščitnice. Zelo pozitiven vpliv name so imele tudi druge bolnice na OI (predvsem gospa, ki je ležala zraven mene in mi ni pustila, da bi se začela smiliti sama sebi, ampak sva se pogovarjali o vsem mogočem), saj sem ugotovila, da nas je polno, in da meni pravzaprav s tem malim rakom in malo brazgotinico (moj mož pravi, da ga, ko pride domov, vedno pričaka vsaj en nasmešek Wink

) ni nič posebej hudega, saj bom oz. zdaj že sem popolnoma ozdravela.

Sem pa ugotovila, da moram spremeniti življenje, pa ne v smislu prehrane, gibanja,... Apak glede prioritet - kaj mi bo uspeh v službi, če doma ne bom imela srečnega zakona, kaj mi bo ves denar, če z njim ne naredim nič samo zase,... Sem se nehala sekirat za službo, iz svoje okolice izločila negativne vplive (tudi ljudi) in se začela dosti bolj posvečati svoji družini in sebi.

Danes lahko rečem, da sem dosti bolj srečna kot pa sem bila kadarkoli in da sem (čeprav po naravi pesimist) zelo pozitivno sprejela izkušnjo z rakom, ter da sem polna energije, katero opazijo tudi ljudje v moji bližini.

Vsem želim pozitivne misli.

Barbara · Objavljeno: 30 Jan 2007 13:39 Naslov sporočila:

Mojca,

veliko ljudi s takimi izkušnjami kot ti začne drugače gledati na svet okrog sebe. Uživaj v sreči s svojo družino!

lp

Neva · Objavljeno: 12 Apr 2007 22:56 Naslov sporočila:

Zgodba naše Metuljčice
Moja zgodba o ščitnici pa je precej nenavadna, saj do takrat sploh nisem vedela zanjo. Čeprav, če sedaj razmišljam nazaj, sem imela vse znake hiperaktivne ščitnice, kor so aritmija, driske, roke so se mi tresle, izbuljene oči in še kaj bi se našlo. Začelo pa se je precej nenavadno. Zaradi močnega vnetja sklepa sem bila pod nujno sprejeta v bolnico P.Držaja, čeprav sem se temu upirala z vsemi štirimi. Doma sem namreč pustila 3 otroke (takrat stare 5, 8 in 11 let). Mož je sicer znal poskrbeti zanje, vendar sem se bala kako se bodo znašli, saj sem sama že kar precej časa nezaposlena (leta 1992 sem namreč postala tehnološki višek in glede na majhne otroke me nihče ni hotel sprejeti v službo), Zanimivo je da sem vse težave, ki sem jih imela pravzaprav povezala s tem, da sem nemogoča, ker ne dobim službe, mlajša hčerka je imela še kot dojenčica kar nekaj operacij, v glavnem da sem preveč obremenjena in živčna. No pravzaprav pa je bila kriva ta presneta ščitnica. No, v glavnem, kot že rečeno leta 2000 sem bila sprejeta. Prevzel me je takrat specializant dr. B. Vsa čast njemu ali pa meni. Po naravi sem namreč precej dobrovoljna in mogoče je to bil razlog, da se je dr.Š zelo zavzel zame. Poslal me je verjetno na miljon preiskav in nenazadnje posumil na ščitnico, ter me poslal tudi na preiskave na Nuklearno kliniko, Tam so mi ugorovili, da mi ščitnica deluje preveč. Prevzel me pa je dr. P. Predpisali so mi Propranolol (upam, da sem prav napisala, mislim da je bil proti pritisku ali bitju srca), Athyrazol in še ena zdravila, katerih pa se žal ne spomnim imena. Po približno enem letu so mi zdravila ukinili, ter na izvidu pripisali, da v kolikor se stanje ponovi, da naj grem ponovno na pregled. Po kar nekaj časa sem zaradi neke običajne viroze šla k (sedaj bivši)zdravnici dr. P G in jo le povprašala kakšni so ti znaki in če bi me lahko dala na pregled krvi. Moram reči, da je ne priporočam nikomur, kajti njene običajne besede so bile: "Pa kaj boš jamrala, če si lahkotrikrat rodila, pa ja lahko potrpiš še kaj drugega." Sama zase lahko rečem, da nisem kakšen tabletoman in če ni res nujno raje ne jem zdravil. No, po kar dolgem pregovarjanju, me je končno le poslala v laboratorij. Sicer, sem se zelo vredu počutila. Imela sem navado, da sem delala sto stvari naenkrat in vse tudi dokončala. Imela sem energije še pa še pa še en mal. Če bi lahko, bi skakala do lune, pa še nazaj. No, izvidi so bili več kot katastrofalni (naj povem, da sem oddala kri malo pred praznikom februarja 2002) in marca 2002 sem bila že sprejeta v KC na radioaktivni jod (najmanjšo dozo). Zdravil me je dr. P še naprej in sicer naj bi bila neki študijski primer. Še danes mi ni jasno kaj bi naj to pomenilo. Sicer mi je bilo vse pojasneno, tudi to da naj bi me bolj nadzorovali. Od teh pregledov ni bilo kaj velikega, ne vem če sem imela 3 preglede več kot ostale, pa cela 2 dni sem bila manj v bolnici. Po tem jodu pa po pravici povem, se mi je stanje katastrofalno obrnilo, saj sigurno kakega pol leta nisem mogla delati popolnoma nič, Cele dneve sem samo sedela, moji najljubši hobiji so čakali na boljše čase, da ne govorimo o gospodinjskih delih. Po mojem bi lahko hodila po dreku pa me v tistih časih to ne bi niti najmanj motilo. Sicer, sem bila osamljen primer, saj se je večina žensk s katerimi sem bila skupaj v bolnici veliko bolje počutila. Bila je samo še ena taka kot jaz. Kolikokrat so me vabile, da bi šle skupaj na kavo po končanem pregledu, vendar pa se mi v tistih časih ni dalo niti dihati, kaj šele kaj drugega. Naj omenim še to, da sem v tistem času zamenjala tudi osebno zdravnico, ki me je skupaj z dr. Pirnatom spet postavila na noge. Stanje se mi je po približno pol leta spet izboljšalo (mislim glede energije), tako da smo spet pričeli z tisitmi vsakdanjimi deli in hobiji, katere sem že od nekdaj z užitkom delala. Slabšalo pa se mi je stanje v drugi smeri. Kar naenkrat sem se pričela zavedati, da me neprestano zebe, da pričenjam izgubljati spomin in to najbolj enostavne zadeve. Sledila je oddaja krvi, kjer je bilo uhotovljeno, da nisem več hiperaktivna ampak hipoaktivna (dr. P nas je na to tudi opozoril). Sedaj sem na vsakodnevnem "dopingu", kakor v hecu temu pravim jaz. Iz začetnega odmirka 50 mikrogramov (Mislim, da od marca ali septembra 2003), sem danes na 125 mikrogramov in pravkar ugotavljam, da bi bilo pametno ponovno it na pregled krvi, saj se mi ponovno pojavljajo, sedaj že kar kritično, znaki, ki mi govorijo, da se mi spet slabša. Spet me zebe v noge (ne boš verjela, da imam v tej vročini na nogah 3 nogavice, od tega 1 volnene) in tudi drugod , spet so me otroci pričeli opominjati,da so mi določene stvari ŽE povedali, kar naednkrat sem spet pričela spraševati otroke "Kako se že piše tvoja razredničarka?", pa čeprav jo ima že štiri leta. Torej halo, verjetno to ne bo več 125 mikrograqmov, ampak kaj več. Obremenjuje me prevelika teža itd,itd.Zanimivo se mi zdi, da zna večina zdravnikov povedatri, da prevelika teža ni zdrava, nikogar pa ni, da bi se z nami "ščitničarji" ubadal. Ubadajo se z sladkorno, holesterolom itd, ampak, da bi tu kdo pomagal .....Sličala, sem sicer, da obstaja neka zdravnica, ampak, da je samoplačniška, česar pa si jaz tega ne morem "privoščiti", saj živimo z eno plačo, torej mi ne preostane drugega kot da se malček jezim glede tega.
Sicer pa sem za Metuljčico zvedela včeraj v oddaji Z vami. Hvala bogu, da sem si priborila sedež pred TV.
Vesela bom vsakega dobrega predloga, mnenja,vsake izkušnje itd.
Lep pozdrav
Metuljčica
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

mš

Po dolgem času ćlanstva pri Metuljčicah, sem našla čas napisati svojo zgodbo.
Sem 52 letnik in skoraj celo življenje mi je potekalo zelo stresno, za kar sem največkrat sama poskrbela. Pred 13leti sem naključno živela pod isto streho z nečakinjo in takrat sem bila totalno obupna teta (če bo hotela, bo že sama prijavila kdo je). No in ona namesto, da bi mi zamerila vse moje nore ispade, me je polala k zdravniku za pregled THS. Na ta način sem končno prišla do diagnoze - hipo.

Leta so tekla, stresnih situacij veliko, preverjan doz Volbenona in potem Euteroksa veliko, počutje sicer mnogo boljše, vendar nikakor ne dobro.
Tako kot vsi sem ugotovila, da pregled pri triologu pomeni imeti Tsh izven normalne vrednosti in žal do danes so me tam samo malo potipali, predpisali dozo in adijo. No bila sem samo 2x prvič in drugič na podlagi samoplačniškega UZ stem priporočila, a vendar sem šla iz ordinacije zmedena z napotkom - to tako je in se je treba sprijazniti.

Pred letom in pol, sem se preselila iz Lj v Piran, dobila penzičko, skratka zadnji stres. Tu sem oživela - kakršno življenje imam, sem včasih lahko samo sanjala. Imam razumevajočega partnerja, barčico in lovim ribe.
Resnično nikoli v življenju nisem upala niti pomisliti, da mi bo kdaj tako lepo.
A vendar se je izkazalo, da tako lepo ne more trajati. Ta trenutek ne morem na barčico, že sprehod do pomola pomeni strašen napor.
Pridno sem jedla Eut. 125 in tri dni star izvid kaže 9,87 - zdaj mo povečali na 150. Zakaj se je po enem letu jemanja 125,Tsh vseskozi v mejah, zdaj pa tako povišal brez osnove - nobenega stresa, nobene spremembe, razen morda vročine, ki je ne prenašam dobro, vendar sem jo z toliko vode okoli sebe in klimo v stanovanu.
Pred mesecem me je začel čez noč boleti kazalec desne roke brez razloga in počasi je popuščala bolečina v kazalcu in prešla na roko, nato na levo roko in zdaj je že na desni nogi - no še dobro da nisem hobotnica in imam samo še eno nogo na razpolago. Pregled krvi je pokazal ths povišan, Crp : SR in S-Urat povišan. Zdravnica je bila mnenja, da imam v prstu putiko in drugo je morda revmatoidni artritis in septembra grem k revmatologu. Totalno obupana sem pisala Alenki pa Nevi.
Neva me je danes potolažila, da je imela podobne težave v povezavi s ščitnico januarja in da bo to minilo, kajti tako kot je zdaj je ..... nimam izraza.

Tako majhna stvar, kot je ščitnica, pa toliko problemov. Pri branju zgodb, sem se zgrozila, kaj vse ste dali čez. Npr. tako obupana kot sem, berem od Daysi zgodbo in tudi spoznala sem jo - črpam njen optimizem v lepši jutri.

Lep pozdrav,
Miša

Sabrina

Nikar ne obupaj zaradi prsta! Sama imam take težave z levim zapestjem. Pride, pa izgine, se vrne, izgine... tako žal je.
Mene mučijo aritmije in to tako hude, da si ne upam s stola do okna. Že če se v postelji obrnem, mi seče mimo. Po Propanololu je malo bolje. Pravijo, da za to ni kriva ščitnica Twisted Evil

.
S TSH-jem pa je tako, da je enkrat malo gor, drugič spet dol... To je pač hashimoto; telo ponavadi odreagira, ko je vse hudo že za tabo. Saj bo, boš videla. Pa kaj potem, če si povipšala?! Drugič boš pa malo znižala in tako naprej Wink

Lp,
_________________
sABrINA

mš

Sabrina saj ne ubupujejem zaradi prsta, Obupana sem, ker moje rame z rokami in kolki dnevno bolj boleči in se roka ali noga na moment izgubi, tako da mi kašna šalca pade ali pa sem na robu tega, da se zložim na cesti. Obupana sem, ker sem mislila če je to ščitnica, bi zdaj po 10tih dneh jemanja povečane doze Evte.. bilo kaj boljše, ne pa slabše. Do revmatologa pa pridem -če pridem šele čez tri tedne.
Mojega moža je poleg povišanega pritiska začela dajati aritmija, vendar takoj po tabletah se je to umirilo - res pa je, da ni nič povezave s čšitnico. Zdja mora papat do smrti tablete za pritisk in aritmijo in ima že skoraj 1 leto mir. Ne vem - kaj ti pravi kardiolog?

Lep pozdrav,

Sabrina

To z živci tudi dobro poznam; občutki šibke noge, roke, mrtvenje prstov, omotice... meni najbolj pomaga manualna terapija.
_________________
sABrINA

Nana

Šele v zadnjem času na Forumu Metuljčkov iščem odgovore na težave ... in lažje mi je, ko vidim, da nisem sama. Wink

Že v osnovni šoli so mi diagnosticirali povišan pritisk. Nič čudnega, saj sem bila tudi pretežka in na vsakem šolskem pregledu mi je zdravnik predlagal hujšanje, pa tudi v družini je povišan pritisk stalnica. Tudi domači niso razmeli moje teže in mama me je kar naprej sekirala zaradi kg, še posebej ob vsakoletnem nakupovanju hlač za v šolo, tako da imam v nahrbtniku lepo prtljago kompleksov. No, to veselo zdravim s terapijami NLP (se tudi učim, tko da bom lahko pomagala drugim). :P

Zaradi aritmije, potenja in težav z vidom, me je šolski zdravnik v srednji šoli kljub negativnemu krvnemu testu ščitničnih hormonov poslal na nuklerano na UZ, kjer je bili zvid pozitiven in povečana ščitnica. To je vse,kar še dodanes vem o izvidu moje ščitnice in edini obisk specialista za ščitnico. Dobila sem Vobenol, pol tablete na dan ... stara mama, ki je imela isto, je rekla- tole boš jemala do konca življenja, pa bo ... BO kaj? Visok krvni tlak se ni umiril in dobila sem še Bloxan za uravnavanje pritiska. To je bil 3 letnik sr šole, pred 16 leti ...takrat mi je uspelo shujšati 18 kg in težo držati kar nekaj let. Mislila sem sicer da zaradi športa, res pa je, da nisem tudi nič jedla. Bila sem v najstniških letih in zaradi vseh kompleksov o debeli deklici ( zdravniki, mama itd) sem postala anoreksična ( post na post ) ali bulimična ... ali sem ful športala ... GROZA ! psiha pa, da ne govorim kakšne vse izpade sem imela in še dobro,da so me ljudje prenšali.
Crying or Very sad

Zadnja leta pa mi je slabše. Kg se nabirajo +3 ...-2, zadnjo zimo samo še +, shujšati mi ne uspe več. Ko gledam koliko pojejo ljudjeokoli mene, se mi zdi to krivično. Seveda sem v puberteti zlorabljala tudi odvajala. Embarassed

Ampak jaz šele sedaj vem, da je za te moje težave kriva ščitnica ... najbrž? kri so mi v družinski ambulati kontrolirali na 3 leta in rekli BP. Potem sem dobila Euthyrox - 50 mg na dan, potem mi je osebna zdravnica ob eni kontroli priporočila, da povečam 2x na teden na 150 mg ... torej sedaj imam terapijo 50 mg in v pon in petek 150 mg. Ne vem če je to ok. In seveda, ne vem kakšne so vrednosti THS inTH,ker mi vedno reče samo BP. Confused

Nista teža in prebava edina težava. V zadnjih 2 letih se sesuvam ... ne vem kdaj bom dosegla poden. Nimam energije, spim, spim, spim ... v službi spim na sestankih, hodim spat na WC, komaj pripeljem domov, da grem spet spat. Ampak ponoči pa se zbujam potim, dajejo me krči ... oči so zjutraj kot polne mivke, rdeče, zabuhle ... Nič si ne zapomnim, nimam fokusa in koncentracije. Pa samo kregala bi se ... Opustila sem študij ( mag ) ker nimam energije in volje. Ne ljubi se mi pospravljati stanovanja, ne ljubi se mi družiti z ljudmi ... postajam čudaška in se zapiram vase. Živim sama, stara bom 33. Imam težave z dihanjem, aritmije so najhujše ob vročini in ponoči, imam krče v nogah, da skačem ven iz postelje. Opustila sem šport,ker težko diham, težko pridem do sape, pri športu imam aritmijo in krče v podplatih ( priplavanju, teku, kolesu ). Na trenutke imam težave z vidom in požiranjem, v grlu v predelu ščitnice me peče ... Poleg tega imam močne alergije na vse, najhuje na prah in pršice in že eno leto in pol vneta pljuča in hud kašelj! Diagnoza je kronični bronhitis in bronhialna astma, pa kljub zdravilom ni bolje. Trenutno sem že en teden brez glasu in komaj diham, v pljučih me vse peče. Jemljem Berodual, pa Singulair 10mg,pa Xyzal zjutraj, pa Simbicort, pa Nasonex in Flexotide. In za pritisk Noliprel. Prej sem imela za pritisk Lodoz, ampak sem imela pulza komaj 50 - 60 čez dan in so mi zamenjali tbl.Moja telesna temepratura je 34,5.
Saj k zdravniki grem, a kajko se počutimkot hipohonder. Enako je pred starši inprijatelji in v službi - z mano je skoz nekaj narobe ... če ni to je pa ono ...Že 16 let jemljem zdravila za ščitnico in 10 let za pritisk. Crying or Very sad

Torej - v petek 17.8. imam samoplačniškipregled pri dr.Pirnat, potem si zrihtam še pulmologa na Golniku. A mi še kdo lahko kaj predlaga? Sem poskusila s postenjem, pa makrobiotiko, pa presno hrano, pa dr.Papuga, pa bioenergija, pa šamanizem ... Ne vem kaj mi je storiti! rada bi bila spet NORMALNA, predvsem z več energije in več volje do aktivnosti, da se ne bom več tako izolirala in postajala osamelec ... in knjigožer Rolling Eyes

Sicer pa se rada smejim,pojem, plešem ... in se veselim spoznati koga od vas! Wink

NANA

Neva

Draga moja, žal mi je, da se ti je zgodilo to. Šla sem skozi to in vem, kako ti je. Ne obupaj. Poterebovala boš nekaj tednov in držim pesti zate.... upam, da ti bo dr. Pirnat lahko pomagal. Čudi me tvoje jemanje hormonov 50+150.

Me prav zanimajo izvidi. Mislim, da si zeho hipo. Napiši kaj.
_________________
Nevenka

Vsak dan je priložnost za novo, lepo in prijetno doživetje.

Clementine · Objavljeno: 05 Sep 2007 23:06 Naslov sporočila:

No, živjo, jaz sem sicer že nekaj pisala na forum v sredini avgusta, zdaj pa imam končno čas, da opišem tudi mojo zgodbo.
Od februarja pa do danes sem na dieti in sem shujšala malo več kot 26kg, in sicer s pomočjo diete. Februarja so me klicali iz RK, če grem darovat kri. Kot redna krvodajalka sem privolila in prišla tja, kjer mi je zdravnica povedala, da ne morem darovat, ker sem slabokrvna. To me je šokiralo, ker se mi to prej nikdar ni zgodilo. Vse sem pripisovala dieti in hujšanju, zato sem se šele aprila napotila tudi k svoji osebni zdravnici. Navdušena je bil nad mojim hujšanjem, izvidi pa so spet pokazali na slabokrvnost-7,5 (ne vem enote), 12,5 je normalno. Dala mi je tablete in tako je bilo do začetka avgusta, ko sem ponovno dala pregledat železo. Poklicala me je in vprašala, če sem sploh jemala tablete, ker se mi je znižal na 6,5. Mene je seveda ratalo strah, kaj se dogaja z mano. Tudi sedimentacija je bila nad 30. Zdravnica se je nato odločila,da naj pregledam še ščitnične hormone. Čez en teden se je izkazalo, da je TSH 9,94, kar je pomenilo, da moram na polikliniko na pregled. Tam so mi nato ugotovili hipotirozo po vnetju in malo povečano ščitnico. Najbolj me je postalo strah, ko mi je tirologinja rekla, da bi lahko ratala hripava, če se ne bi začela zdravit. Ker se intenzivno ukvarjam s klasičnim petjem in nameravama od tega tudi živet, sem seveda takoj začela jemat Euthyrox. Zdaj, po več kot dveh tednih se res počutim drugače. Seveda me še zebe, ampak to preženem s telovadbo, najraje z vajami Pilates. Je težko, ampak mi res da nove energije. Poleg petja študiram prevajalstvo, kjer je pogoj za naslednji letnik, da imaš nareje vse izpite, teh je paveč kot 15, čeprav je to enopredmetni študij. Še zdaj se čudim sama sebi, kako, da mi je junija ratalo naredit veliko izpitov, če zdaj vem, da sem imela hipotirozo. Ja, trma ti da res krila, pa seveda red bull. Težko mi je ob misli, da bom mogla tablete jemat celo življenje, je pa tudi res, da se mi zdi čudno, da sem edina v sorodstvu, ki ima probleme s ščitnico. No, do danes sem shujšala torej malo več kot 26kg, pred seboj jih imam še malo več kot 40kg. Vedno lažje je, čeprav mi to nihče ne verjame. Hujšam pod zdravniškim vodstvom, zdravnica me res podpira, družina tudi, prijatelji pa še bolj in to je nekaj najlepšega. Kadar začutim, da sem utrujena, pozabim na to, vklopim muziko in zaplešem. Res pomaga, tako, da nisem taka, da bi šla spat podnevi. Enostavno je škoda dneva. Torej, ne dam se kar tako, hipotiroza! Marsikaj je tudi v glavi. Preprosto se ne smeš smilit samemu sebi.

Barbara · Objavljeno: 06 Sep 2007 06:08 Naslov sporočila:

Bravo Clementine, bodi zgled tudi komu drugemu ;)

Pikapolonica · Objavljeno: 06 Sep 2007 07:01 Naslov sporočila:

Nana, opisujes tipicne hipo znake in verjetno nimas ustrezno reguliranih scitnicnih hormonov. Imas namrec skoraj vse hipo znake, ki obstajajo ;-).
Mogoce bi rabila kombinirano terapijo T3/T4, ce ti samo t4 ne pomaga dovolj.
Lp Pika

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli